PRETEKLOST POD MIKROSKOPOM: naravoslovne raziskave v muzeju

Kako so ugotovili starost najstarejšega glasbila na svetu , neandertalčeve piščali iz Divjih bab?Ulrik II. Celjski je bil ena najpomembnejših evropskih osebnosti 15 stoletja, a noben njegov portret se ni ohranil. Kakšen je bil njegov obraz? Ali bi radi vedeli, kaj so jedli naši predniki  6000 let pr. n.št. ? To je le nekaj zanimivih vprašanj na katere odgovarja razstava Preteklost pod mikroskopom: naravoslovne raziskave v muzeju v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski 1  v Ljubljani. »Razstava,ki govori o sodelovanju med muzejem in raziskovalnim ustanovami, je nenavadna in zato tudi izjemna,« je  povedala direktorica mag. Barbara Ravnik. Je interdisciplinarna in povezuje humanistiko z različnimi naravoslovnimi znanostmi. Predstavlja 14 vsebinskih sklopov ter 23 različnih naravoslovnih znanstvenih metod, med njimi datiranje z radioaktivnim ogljikom, dendrokronologijo,meritve trdot, računalniško tomografijo, elektronsko spinsko resonanco (ESR)…

Razstava popularizira znanost v okviru raziskovalnega programa Predmeti kot reprezentanca, okus,ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem, ki ga financira Javna agencija za raziskovalne dejavnosti Republike Slovenije. Pripravljali so jo dve leti in pol, sodelovalo je okrog 100 znanstvenikov in strokovnih sodelavcev z različnih institutov in univerz, ter restavratorji in konservatorji. Med soavtorji razstave so tudi doc. dr. Mateja Kos (Narodni muzej Slovenije), vodja razstavnega projekta, doc. dr. Alenka Miškec (urednica spremljajočega kataloga, Narodni muzej Slovenije ), dr. Žiga Šmit (Institut Jožef Štefan), dr. Tomaž Lazar (Narodni muzej Slovenije), Saša Rudolf (Narodni muzej Slovenije) in dr. Zora Žbontar ((Narodni muzej Slovenije)

Delo v muzeju je tudi ustvarjalno, vendar ni vsak muzej raziskovalna institucija. »Narodni muzej Slovenije je status raziskovalne ustanove pridobil v 80tih letih 20. stoletja, je povedala .soavtorica razstave in vodja razstavnega projekta doc. dr. Mateja Kos (Narodni muzej Slovenije). O razstavi ugotavlja: »Muzejski predmeti pripovedujejo o preteklosti, zato so prvovrstni zgodovinski viri, enakovredni pisnim. Iz preteklosti se lahko učimo za prihodnost. Predmet, ki ne spregovori je nem, pravzaprav zaklenjen, zato ga moramo s svojimi znanjem odkleniti in ga pripraviti do tega, da nam pove svojo zgodbo. S tem odkrijemo delček zgodbe posameznega predmeta in jo združimo v skupno predstavitev preteklosti.«

»Zakaj nas privlačijo stari predmeti?,«  je poskušal odgovoriti v spremljajočem katalogu dr. Žiga Šmit (Institut Jožef Štefan).  »Morda zato, ker v njih vidimo življenje, ki ga sami nismo živeli in s tem pozabimo na lastno minljivost. V vsakem predmetu pa se skriva zgodba, kdo ga je naredil, kdaj in iz česa in kako ga je uporabljal. Le kako naj izvemo vse to, če se tak predmet znajde pred nami? Z razvojem naravoslovnih metod pa taka vprašanja niso več skrivnost in rezultati preiskav nam lahko v velikem številu primerov ponudijo pravi odgovor.«

Doc. dr. Alenka Miškec (Narodni muzej Slovenije), urednica kataloga, je povedala: »Narodni muzej Slovenije praznuje letos častitljivih 196 let. Že stari Rimljani so vedeli povedati, da se izgovorjene besede izgubijo v času, pisane besede pa ostanejo. Pri nastanku kataloga so sodelovali Filozofska fakulteta, Institut Jožeta Štefana in Raziskovalni institut SAZU. Tako razstava kot knjiga sta rezultat skupine različnih strokovnjakov, in presegata ozko znanje posameznika.«

Eden od namenov razstave je tudi opozoriti na pomen povezovanja med različnimi humanističnimi in naravoslovnimi strokami.  Cilj razstave je spodbujati zanimanje otrok in mladih za študij naravoslovnih ved, ter jih seznaniti z različnimi naravoslovnimi poklici. Zato ne preseneča, da je na razstavi mogoče opraviti okrog 20 različnih zanimivih poskusov in se preizkusiti v računalniških igricah. Maskota razstave je Živa znanstvenica. Razstava je na ogled do30. aprila 2018.

Bi radi vedeli več? Vabljeni.

Tea Černe