SMG: Obuti maček
Družinski mijauzikl
Glasba: Nana Forte in Jure Ivanušič
Režija: Vito Taufer
Igrajo:
Rok Matek – Maček, človekoliki maček v škornjih
Luka Cimprič – Matic, mlad in simpatičen
Anja Drnovšek – Marjetica, mlada in simpatična kraljična
Ivan Rupnik – Kralj, njen sitni in nervozni oče
Maruša Oblak – Kraljica, njena tečna in razvajena mama
Ivan Godnič – Brdavšek, grof in poosebljena hudoba
Jure Ivanušič k. g., Uroš Maček, Vasko Atanasovski k. g.,
Žiga Golob k. g., Marjan Stanić k. g. – Glasbeniki
Na videu:
Luka Cimprič – Matic
Jure Ivanušič – Sodnik
Uroš Maček – Pomočnica
Rok Matek (glas), Barbara Bulatović (animacija) – Lutkamuc
***
Dramaturgija: Dubravko Mihanović
Asistent režije: Mitja Lovše
Scenografija in kostumografija: Barbara Stupica
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče in Gledališče Koper
MATIC: »Muc, pojdi in se znajdi sam, hrane nimam niti zase, kaj še, da jo tebi dam. Pri meni ne moreš na peči sedet in miši ne moreš lovit it v klet. Pri meni ne moreš se v veži pokakat in mene ne moreš pred vrati počakat. Pri meni ni drevja in ne ptičjih gnezd, po strehi ne moreš ne ležat ne lest. Pri meni ne moreš ujet niti krta, ker nimam ne polja ne njive ne vrta. Pri meni ne moreš se skrit pod odejo, ker jaz za odejo imam smrekovo vejo. In ko bom nocoj utrujen zaspal, bom glavo naslonil na strgan rokav. Zato pojdi proč, ker če boš ostal, boš lačen, premražen in sploh ti bo žal.«
Andrej Rozman Roza: Obuti maček, 2. prizor: Maček govori
Zgodba Obutega mačka:
Starejša brata po smrti očeta mlinarja dobita nekaj, kar ima gmotno vrednost in jima nakazuje, naj gresta po očetovi poti: eden bo ostal na posestvu in proizvajal, drugi trgoval s tem, kar bo prvi proizvedel. Tretji, najmlajši brat pa je dobil tisto, kar je ostalo, to pa je – maček v žaklju. Seveda je to, kar je Matic podedoval, pomenljivo (in duhovito), saj mu je »maček v žaklju« dodeljen tako dobesedno kot v prenesenem pomenu. Toda ko mu hočejo na sodišču vzeti še to, ker bi Mačka lahko še pojedli, iz njegovega kožuha pa naredili ogrinjalo, se v Maticu prebudita kljubovanje in odpor. Še vedno ne sluti, kaj je pravzaprav dobil, in ne ve, da je življenje sen, a v žaklju odnese nekaj, kar ne bo spremenilo le njegovega življenja. V trenutku, ko občutek, da so mu naredili krivico, postane nevzdržen, Matic izsanja Mačka, ki postane človekolik. Ali pa Maček izsanja Matica, ki bo postal princ. Vrstni red je poljuben, saj v sanjah narativ tako ali tako sledi drugačni logiki. V Rozovem in našem Obutem mačku se sprememba ne zgodi zgolj na osebni ravni. Kraljestvu te zgodbe in »mijauzikla« vladata Kralj in Kraljica, katerih cilj je obvarovati družbeni red. Vladarja nista zlobna, sta pa socialno neobčutljiva, nezainteresirana za tiste, ki se jim v kraljestvu ne godi tako dobro, za take, ki so kakor Matic. (»Pri meni ne moreš se skrit pod odejo, / ker jaz za odejo imam smrekovo vejo. / In ko bom nocoj utrujen zaspal, / bom glavo naslonil na strgan rokav. / Zato pojdi proč, ker če boš ostal, / boš lačen, premražen in sploh ti bo žal,« (To bo Mačku rekel oziroma zapel Matic.) Kraljevi par ima hčer, kraljično Marjetico, vendar njeno razmišljanje ni niti najmanj podobno razmišljanju staršev. V svojem mladostniškem uporništvu proti avtoritetam vzneseno kliče celo k družbeni spremembi:
»Hočem met moč in tudi besedo, / da z njo odpravim vsakršno bedo.« Da bi družbeni red ohranili, se mora kraljična poročiti, za ženina pa je predviden Brdavšek, »grof in poosebljena hudoba«. Čeprav se zdi kot zadnji človek na svetu, ki bi si ga kdo želel za svojo hčer, v očeh Kraljice in Kralja predstavlja priložnost, da se sistem ohrani, kakršen je, v očeh občinstva pa ta pot vodi v temo, tako da se lahko celo nestrpno vprašamo, kako da oče in mama tega ne vidita. Na srečo Marjetica nima nikakršnega namena pristati na usodo, ki ji je namenjena, in ko sreča Matica, ko vzvalovijo čustva in se prebudijo erotični občutki, se možnost spremembe tudi telesno konkretizira. Seveda kaj takega ne bi bilo mogoče brez Mačka – on je demiurg, kretničar dogajanja, režiser svojevrstne predstave v predstavi, »lovilec sanj – Kjer ni pravice in ni resnice, tam svetu vlada pravljica.
MAČEK:
Se zdi mogoče komu nemogoče, prit do gradu, če ostaneš brez koče? Vse je mogoče, če se le hoče, pa če mrzlo je ali je vroče. Na koncu dobro vedno zmaga in ko drugo vse odpove in še volja ti omaga, včasih kak maček pomaga. Če čez drn in strn trn sega do kolen kot grm, nepreboden se prebit uspe samo obut in zvit. Zato mi daj sešit usnjenih škornjev par in ti bom pomagal, da postaneš kralj. Že če imaš samo copat, ti trni ranijo podplat. Kdor gre na vrat na nos v njih bos, nima šanse, ni jim kos. Zato mi daj sešit usnjenih škornjev par in ti bom pomagal, da postaneš kralj. Kdor ima od rojstva vse zastonj, življenje liže kot bonbon. A ko bonbon se raztopi, tiči sred trnjevih poti. Zato mi daj sešit usnjenih škornjev par in ti bom pomagal, da postaneš kralj. Samo če varen imaš podplat, se ti poti ni treba bat. Ko pa se pot konča, velja le to, kar vsak v sebi ima. Zato mi daj sešit usnjenih škornjev par in ti bom pomagal, da postaneš kralj.
Andrej Rozman Roza: Obuti maček, 10. prizor: Zadnje dejanje
Gledalci smo bili nad predstavo zelo navdušeni. Živimo v obdobju, ko si želimo še več obutih mačkov. Takšne zgodbe nam nakazujejo cilj, h kateremu bi morali stremeti – to je pravičnejša družba.
Predstava Obuti maček je uvrščena v katalog kakovostnih uprizoritev na platformi Zlata palčica.
Predstavo sem si ogledala: Maja Drolec
