Po pripovedih dedka
V otroških in mladih letih sem ogromno smučal, ker sem bil smučarski talent. Sam sem si naredil smučke iz lesa, ki sem ga seveda sam odsekal, obrezal in uredil. Tudi palice sem si ustvaril sam. Ko sem to povedal mami, se je ustrašila in jo je skrbelo, da bi odšel sam na smučišče. Seveda sem vseeno šel. Odtekel sem na hrib, čisto do vrha. Stopil sem na smučke, si jih pripel na čevlje, prijel palici in se kot strokovnjak, (saj sem bil) zapeljal dol. Vozil sem okoli dreves, mojstrsko preskakoval grabne in luknje, grabni so bili ogromni, ampak to me seveda ni ustavilo. Bil je hud mraz, a tudi to me nikakor ni ustavilo.
Oče me je ponosno gledal skozi kuhinjsko okence in mi ploskal, mama pa si me ni upala, ker se je bala zame. Najbrž ji ni bilo jasno kakšen profesionalec sem, očetu je bilo. Tudi mojim sorojencem.
Ko je sneg začel močno padati, sem z lahkoto odsmučal po strmem hribu, snežno belem od snega, čisto do hiše. Za nagrado, ker sem spet naredil tak zavidljiv podvig, mi je mama skuhala smukavc.
