Je t’ai vu
Stala sem bosa ob nogah svetilnika
Bila sem izgubljena ladjica pod utripajočo svetlobo
Trenutek svetlobe trenutek upanja
Razširjenih rok v brezmejno tišino kraja
kjer je in bo ko me ne bo a vendar bom
Je povedal Toujours, toujours avec moi
Me je videl stati Ko sem bila
kot zadnja školjka na pesku
Me je pustil pošiljati tihe krike v morske svobode
Me je hotel ujeti v črnino nebesed
………………..
Varaj me s peskom nepuščavska ženska moje puščave
Varaj me z raztegnjenim telesom v peščeni pokrajini
Varaj me s po sebi nasutimi zrnci da se scvrejo od tvoje vrele želje
peci se na meni ki sem ves posut s tvojimi oklepanji in kotaljenji
med kotanjami in sipinami od sončnega vzhoda do hladu zatona
ko pojezdim v tvoja nedrja Ko sva potem zlata in vrela
od vzhoda do zatona in vmes in vmes in vmes
Je veux laisser mon coeur voler
