Staroangleški ovčar izvira iz Velike Britanije. Razvil se je 19. stoletju. Najprej se je uporabljal kot ovčar, danes pa ga imamo le še za spremljevalca. Živi od 12 do 14 let, lahko dlje. V Angliji ga kličejo tudi Bobtail in English Sheepdog.
Tehta od 29,5 do 30 kg. Meri od 56 do 61 cm.
Leta 1961 je proizvajalec barv reklamiral svoje izdelke, simbol njih pa je bil prav staroangleški ovčar. Veliko ljudi je kupovalo te barve, s tem pa se je tudi povečalo zanimanje za psa.
Potrebno je zgodnje šolanje, saj lahko zaradi nevzgojenosti postane napadalen. Prav tako ima veliko potrebo po ljubkovanju. Včasih lahko razgraja, a če ga primerno vzgojimo, je odličen spremljevalec in čuvaj.
Njegova načrtna vzreja se je začela v osemdesetih letih 19. stoletja. Sledi vodijo v čase k ostalim ovčarskim psom, kot je briard.
Drage bralke, dragi bralci,
so vam všeč ovčarji? Bi imeli staroangleškega ovčarja?
Ida Zupan in Vladimira Rejc
