Taja Vratarič: Midva

poigram se z besedami,

kot ti z vrhovi mojih prsi,

dereva v dolino,

kot reka, neustavljivo,

potujeva nomada,

po pokrajini teles,

pod prsti brazgotine,

zgodovine ples

Ustaviva se tam,

kjer valovi butajo ob skalovje,

brezimen kraj,

za najino domovje.