Tina Pegan: Zaraščanje spominov
Spominjaš me na spomine,
tako svobodne in proste,
da si jih ne želim posedovati.
Kakor nekoč v Parizu,
ko sva si prvič segla v roko
in se je jesensko listje poslavljalo v vrtincu.
Spominjaš me na spomin,
na tvoj prvi pristni nasmeh,
na poljub iz sladke pene,
na želje in načrte,
ki so se razblinili in zaživeli.
Spominjaš me na sladkosti in grenkobe,
ki so ostale in pošle.
Le rast je ostala.
Zarasla se je vanje.
