(Hofmanove pripovedke)
Res je prijazna, lepa stvar.
Zdaj smeje se, zdaj joče.
Celo postaviti v oltar
bi jo bilo mogoče.
In vsakomur, ki ji srce
razkrije, s pesmijo prikima,
samo tega nikomur ne pove,
da srca nima.
(Pesmi štirih, Slovenski knjižni Zavod v Ljubljani, 1953)
