Polje, polje v mladem soncu
in prek polja ozka gaz.
Med visokim klasjem greva
po tej gazi ti in jaz.
Ti ne veš in jaz ne slutim,
kam ta tiha pot pelja;
daleč? blizu? morda naju
noč zagrne in tema?
Ah, ne boj se. Nama sveča
sanj svetila bo v temi.
Vso to pot in prav do konca,
ko ob smrti dogori.
In takrat bo prazno polje
in takrat bo znana gaz,
saj jo v hipu bova drugič
prehodila ti in jaz.
(Pesmi štirih, Slovenski Knjižni zavod v Ljubljani, 1953)
