Ventilator besed, revija za kulturo, vzgojo in izobraževanje, v sodelovanju z Založbo Zala razpisuje Nagradni likovno–literarni natečaj na temo »Vrnitev v šolske klopi«, in sicer v obdobju od 01.09.2024. do 30.11.2024.
Več o natečaju preverite tukaj.
1. prispevek: Matematika, Katarina Hozjan, 13 let, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci
Tako ali tako vemo vsi, da nas matematika vse totalno pokosi. Vsak dan sledi enakih šest besed: »Joj, že spet imamo to matematiko!« Hodimo po šoli in že dvakrat smo prišli v napačno učilnico. Končno jo najdemo in zvonec zazvoni. Ravno medtem ko skačemo po klopeh in se IGRAMO Z OGNJEM, vstopi učitelj. V tisočinki sekunde STISNEMO REP MED NOGE in stečemo vsak na svoje mesto. Začnemo reševati naloge in učitelj kliče nekatere učence k tabli. Vsakemu, ki stoji pred tablo, sledi dolg molk. Učitelj je vidno razočaran. Verjetno razmišlja, da SMO VSI ZA LUNO. Pa gremo na novo snov. Učitelj razlaga, mi pa vsi BULJIMO KOT TELE V NOVA VRATA. Učitelj pokliče k tabli najbolj sramežljivega učenca. Počasi se prebije do table in JE RES BREZ HRBTENICE. Ima pa srečo, saj v tistem trenutku zazvoni zvonec. Cel razred zakriči BREZ DLAKE NA JEZIKU: »Končno je konec matematike!«
2. prispevek, Vrnitev v šolske klopi, Tevž Palčar, 6. c, mentorica Jana Crnkovič Kaučič, učiteljica slovenščine, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
Prišel je 1. september. Vsako leto se na ta dan končajo poletne počitnice in se spet prične šolsko leto. Letos sem se v šolske klopi vrnil kot šestošolec.
Zjutraj smo se učenci vseh razredov (razen prvošolčkov) zbrali na igrišču. Vesel sem bil, da sem po dolgem času spet videl prijatelje. Pozdravila nas je ravnateljica, po kratkem programu pa smo se z novo razredničarko odpravili v učilnico 6. c. Prvi dve ur smo imeli razredno uro. Naša razredničarka, ki nas bo poučevala vse do 9. razreda, nam je razložila, kako bo potekalo šolsko leto in kako bo izgledal pouk pri njenih urah, saj nas bo učila angleški jezik in zgodovino. Pogosto se bomo srečevali. Naslednja ura na urniku ja bila slovenščina. Pogovarjali smo se o poteku bralne značke (kako nerad berem, pa me mami vedno prepričuje, kako koristno je branje – knjižničarka pač), pouka in ocenjevanj. Enako smo naredili pri ostalih predmetih. Z delom nismo pretiravali, saj je bil to prvi šolski dan in šele navajali smo se predmetne stopnje. Prvič namreč menjamo učilnice za vsak predmet. S tem imamo še vedno rahle težave, saj je časa za menjavo učilnice po naše bistveno premalo. Učitelji žal ne mislijo tako. Ob koncu pouka so nam naši kuharji pripravili odlično kosilo, po njem pa sem se z avtobusom odpeljal domov. Popoldne me je čakal še trening rokometa, ki ga obožujem. Eden od razlogov, da se prvega šolskega dne veselim, je tudi to, da se z družino že tradicionalno odpravimo na skupno večerjo. Letos smo si privoščili ogromne, slastne hamburgerje. Zelo lepe spomine pa imam tudi na čisto prvi šolski dan, saj sem takrat za presenečenje dobil čisto svojega mucka. Ime mu je Tom in je črno-bele barve. Ker je podobnih muckov veliko, ga prepoznam po belem obročku na črnem repu. Sva velika prijatelja in rada se druživa.
Predmetna stopnja mi je zelo všeč, saj spoznavam nove učitelje in učiteljice.
3. prispevek, Vrnitev v šolske klopi, Val Zrilič, 6. c, mentorica Jana Crnkovič Kaučič, učiteljica slovenščine, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
Končalo se je poletje 2019 in pričelo se je novo šolsko leto. Star sem bil 6 let in pol. Zame je bilo to prav posebno leto, saj sem šel v prvi razred.
Prvega šolskega dne se spominjam tako, da sem zjutraj zgodaj vstal, se lepo oblekel in pripravil šolsko torbo. Po zajtrku smo šli z mamo in očetom skupaj v šolo. Najprej smo šli na igrišče, kjer sem spoznal sošolce in učitejico. Nato smo vsi skupaj odšli v našo učilnico. Vsi smo skočili v prvi razred tako, da smo morali preskočiti približno 20 cm visoko napeto vrvico. V učilnici so bile mize, na katerih so bili kartončki z našimi imeni. Poiskal sem svojega in se tam usedel. Spominjam se, da je bila zraven kartončka figurica Bine. Hitro sem odprl vrečko in ugriznil vanj. Mislil sem, da je čokolada, ker je bil rjave barve. Zelo sem bil razočaran, ko sem ugotovil, da je le plastična igrača. V šoli smo se igrali spoznavne igre, nato smo šli kmalu domov. Doma sta me starša presenetila z darilom in nato smo skupaj spekli palačinke.
Ta dan si bom zapomnil po prigodi z Binetom, ker se mi zdi smešna.
4. Spet v šolske klopi, Alina Belšak 7. b, 12 let, OŠ Kidričevo, Mentorica: Sonja Lenarčič
Spet je prišel prvi šolski dan,
učenci že komaj čakajo,
da v šolo pridejo in se s prijatelji poveselijo.
Ko druženja je konec,
sedejo v klopi in začnejo »moliti«.
Ko učiteljica stopi v razred,
je zabave konec.
Učiteljica začne razlagati …
Šolska pravila (vmes še par novih) …
In spet se vsi vprašamo:
»Zakaj smo spet v šoli?«
Ko učiteljica svoje pove,
izreče še zadnje besede:
»Malo se še pozabavajte.«
Nato pride naš najljubši del dneva,
to je malica.
5. Vrnitev v šolske klopi, Eneja Pulko, 8. a, 13 let, OŠ Kidričevo, Mentorica: Sonja Lenarčič
Že v vrtcu sem se veselila svojega prvega šolskega dne. Torej takrat, ko še sploh nisem vedela, kaj je šola. Takrat se še nisem zavedala, kakšnih bo mojih prvih devet let šolanja. Nisem si predstavljala, kako dolgo to traja, koliko lepih stvari mi bo prineslo.
Prvi šolski dan v prvem razredu sem šla v šolo z mamo in očetom. Večina tistega dne se žal ne spomnim, vendar vem, da sem se imela lepo. Tudi tisto jutro je bilo prav tako oblačno kot jutra naslednjih prvih šolskih dni. Vsako leto je bilo na dvorišču pri šoli veliko otrok različnih starosti, presrečnih, da se spet vidijo.
Naslednja leta šolanja mi niso prinesla le znanja in ocen, temveč tudi veliko prijateljev in lepe dogodke.
Babi me je vsako leto znova priganjala k učenju, pisanju pesmi ter zgodb. Tega nikoli nisem marala. Tudi v šolo nisem rada hodila. Zvezke sem imela vedno počečkane in strgane, nikoli nisem vedela, kje so. Nikoli nisem vedela, kdaj pišemo test ali kaj je za domačo nalogo. Konec petega razreda pa sem se naenkrat začela zanimati za šolo. Snov je postajala vedno bolj zanimiva, vedno bolj so bili urejeni moji zvezki. Z veseljem sem hodila v šolo. Učitelje sem začela pri pouku poslušati.
Letos že osmo leto obiskujem osnovno šolo. Tudi letos jo rada obiskujem. Na hodnikih se družim s prijatelji, v učilnicah poslušam učitelje.
Včasih sem si želela, da bi se šola čimprej končala, vendar zdaj, ko se bliža koncu, hočem čim več časa preživeti s prijatelji.
6. Vrnitev v šolske klopi, Ela Kavazović, 6. c, mentorica Jana Crnkovič Kaučič, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
V svojem zapisu vam bom predstavila svoj čisto prvi šolski dan. Jaz sem začela s šolo 1. 9. 2019, ko sem prvič prestopila šolska vrata.
Vse se je torej začelo prvega septembra 2019, ko sem prvič prestopila šolski prag. Bilo me je zelo strah. Strah me je bilo naše učiteljice in strah me je bilo, da bom dobila grozne sošolce in sošolke. Moji starši so bili zraven in so me podpirali. Vse je bilo v redu, dokler me ni začel boleti zob. Čakala sem, da je šola minila. Bil je zelo dolg dan, spoznala sem svojo učiteljico ter svoje sošolce in sošolke. Vsi so bili zelo prijazni, tudi če me še nismo poznali. Ko smo prišli do učilnice, smo morali vsi preskočiti rdečo vrv. V tistem trenutku sem bila zelo brezvoljna, ker me je tako bolel zob. Ko sem jaz bila na vrsti, sem padla in začela sem se jokati. Vsi so me začudeno pogledali, ampak mi je učiteljica pomagala vstati. Minilo je nekaj ur in končno smo šli domov.
Ta dan je bil zelo zanimiv in hkrati strašen. Sedaj si mislim, da bi se takrat lahko malo bolj zabavala, saj ni bilo tako slabo. Naučila sem se, da so prvi šolski dnevi včasih najslabši.
7. Vrnitev v šolske klopi, Mark Kuzmič, 6. c, mentorica Jana Crnkovič Kaučič, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
Prvi dan šole, začetek moje največje more. Priprave se začnejo že nekaj dni prej, ko starša težita, da je treba v posteljo ob 20. uri. Vse je novo: torba, copati, zvezki, oblačila, čevlji, le moje misli so stare, ko si v postelji prepevam pesem Adija Smolarja: »Jaz ne grem v šolo, ne, ne grem v šolo, jaz bom kar počitnice imel …«
Zjutraj mama pride v sobo in me skuša nežno zbuditi, žal ji nikoli ne uspe. Z mrkim obrazom in počasnim korakom oddrsam do kopalnice, tako zelo zaspan, da celo potrebe ne morem opraviti stoje. Tam sedim kot vreča nesreče, ko zaslišim mamin glas: »Ljubček, kaj boš jedel?« Počasi se privlečem v kuhinjo, kjer zagledam mamo z nasmeškom na obrazu, na mizi pa svoje najljubše piškotke in kakav. Spomnim se, da prvi dan v šoli ne bo kosila, zato le pojem zajtrk, čeprav bi najraje bruhal. Slabo mi je, ker vem, da sta šla s počitnicami v grob brezskrbnost in brezdelje. Za piko na i moram v šolo peš, kajti moja starša cenita mobilnost in zdravje. Prepričana sta, da bi se zjutraj morali vsi razmigati in nadihati svežega zraka. Jaz pa si v misih že delam ZIPLINE. Tako zatopljen v svoje misli se kar naenkrat pojavim pred šolo. Na igrišču, kjer se po navadi vsi zberemo, iščem obvestilo za 6. razred in sošolce. Ko jih zagledam nasmejane in razposajene, postanem boljše volje. Veselo se pozdravljamo in trepljamo po ramah, jaz pa si želim, da bi bilo tako do konca leta. Končno se z izbrano učiteljico odpravimo v razred, kjer se ji predstavimo. Hudomušno pomislim, da bi si s sošolcem Denisom za en dan zamenjala imeni in tako zmedla učiteljico. Seveda tega ne izpeljem, saj mi je že ideja popestrila prvi šolski dan. Sledila je selitev učencev iz razreda v razred, kar med odmorom povzroči po celi šoli pravi živ žav. Sprašujem se, kako enostavno bi bilo, če bi se zamenjale učiteljice, mi pa ostanemo v istem razredu. Mogoče, ko odrastem, postanem ravnatelj in rešim to težavo ter še marsikaj. Končno zazvoni zvonec in zadnje ure je konec … Zavpijem: »Juhej, super, domov grem zdej!«
Opisal sem vam prvi dan šole, drugič vam opišem prvi dan počitnic, prvi dan službe, prvi dan dopusta ali še bolje – prvi dan upokojitve. Srečno do takrat …
8. Šola je nazaj, Jan Škraba Legan, 6. a, OŠ Žužemberk
Jesen se je pričela
in šola znova se začela.
Prijatelji smo zopet skupaj!
Naše geslo je: »Ne obupaj!«
Veliko novih učiteljev smo dobili,
z njimi veliko smo se naučili.
V šolskih klopeh sedimo,
da se novih stvari naučimo.
Ko v šoli vsi smo zbrani,
pač malo smo še zaspani.
Prva ura se je začela,
ko učiteljica je že znorela.
K ravnatelju sem bil poslan,
ker pri uri nisem bil zbran.
Pri drugi uri boljše je šlo,
saj pri športu tekli smo.
Končno kosilo je prišlo,
vsi najedli smo se zelo.
Prvi šolski dan je minil,
vsak od nas je srečen bil.
11. Vrnitev v šolske klopi, Dominik Poljšak, 8 let, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Tina Orač Gornik, mentorica
V šolske klopi smo se vrnili na ponedeljkovo jutro 2. septembra.
Do šole me je pripeljal ati. S sošolci smo počakali na šolskem igrišču. Počakali smo učiteljico Tino. Bil sem radoveden, kakšna je naša učilnica. Dobili smo delovne zvezke. Učiteljica pa nam je dala še veliko drugih navodil.
Prvi šolski dan je bil kratek in lep. Domov sem odšel peš.
12. Vrnitev v šolske klopi, Bine Baloh, 8 let, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Tina Orač Gornik, mentorica
Počitnice so hitro minile. Imel sem se lepo. Prišel je prvi šolski dan.
Obiskujem 3. razred. Dobili smo se na šolskem igrišču. Srečal sem mojo novo učiteljico in prijatelje: Erika, Dominika, Marcela in še druge. Šli smo pogledat, kje je naša učilnica. Učiteljica nam je povedala, kaj bomo delali to šolsko leto.
Prvi dan je hitro minil. Zelo sem bil vesel svojih prijateljev. Dobro sem se počutil.
13. Vrnitev v šolske klopi, Zala Weber, 8 let, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Tina Orač Gornik, mentorica
Preden se je začela šola, sem komaj čakala na prvi šolski dan.
Mami mi je kupila novo torbo, katere sem se zelo razveselila. Pomagala sem pri zavijanju zvezkov in urejanju peresnice. Prvo jutro sta me ati in mami peljala v šolo. Bila sem vesela, ker sem zopet srečala prijatelje. Veliko smo si imeli za povedat, ker se nismo videli celo poletje.
Še vedno grem z veseljem v šolo.
14. Vrnitev v šolske klopi, Tinkara Kastelic, 8 let, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Tina Orač Gornik, mentorica
- 9. 2024 se je začelo novo šolsko leto. Komaj sem čakala, da spet vidim svoje sošolke in sošolce ter spoznam novo učiteljico.
Že prvi dan sem imela tudi pomembno zadolžitev, saj sva s sošolko Klaro povezovali program ob sprejemu prvošolcev. E V učilnici so nas na mizah pričakali kartončki z imeni, delovni zvezki ter učbeniki. Učiteljica nam je povedala, da letos ne bomo imeli več opisnega ocenjevanja ampak čisto prave ocene.
Ko smo se vse pogovorili, smo odšli na kosilo potem pa domov.
15. Vrnitev v šolske klopi, Klara Podgoršek, 9 let, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Tina Orač Gornik, mentorica
Po dveh mesecih počitnic sem končno prispela v šolo, česar sem se zelo veselila. Komaj sem čakala, da vidim sošolce! Ampak najbolj me je zanimalo, katero učiteljico bomo imeli.
Ko sem vstopila v učilnico, me je bilo malo strah. Kmalu zatem sva s sošolko Tinkaro nastopili na prireditvi. Srce mi je zelo močno bilo! Potem smo v zvezkih izpolnjevali prve strani. Izbrali smo si predalčke in odšli na malico. Po malici je sledil odmor, kjer smo se lahko malo poigrali. Nadaljeval se je pouk. V podaljšanem bivanju smo šli na kosilo. Na srečo nismo imeli domače naloge in smo se lahko dolgo igrali. Po približno eni uri smo si umili roke in si vzeli popoldansko malico.
Kot bi trenil je dan minil in starši so me prišli iskat. Celo pot sem razlagala, kako je bilo prvi dan v šoli.
16. Obljube učiteljem, Živa Mirtič, 9. b, OŠ Žužemberk
Lani učiteljem smo obljubili,
da jih letos ne bomo več jezili
in da lepše ocene bomo pridobili.
Rekli smo, da
nalog nikoli ne bomo pozabili
ali pa jih pomotoma izgubili.
Dali smo besedo,
da se bomo letos trudili
in se sproti učili.
September je prišel,
mi smo se vrnili
in učiteljem zatrdili,
da na obljube nismo pozabili.
Ker lagati ni lepo,
smo se odločili,
da obljube očitno res bomo izpolnili
in učiteljem sive lase prihranili.
17. Vrnitev v šolske klopi, Žiga Novak, 9. b, OŠ Žužemberk
September je spet med nami,
prvi šolski dan pa za nami.
Prišla je vrnitev v šolske klopi,
se je res kdo veseli?
Seveda, saj tu so sošolci,
pa kuharice in njihovi lonci.
Spet malo se bomo učili
in se s prijatelji veselili.
Pravijo, da več kot znaš,
v življenju več veljaš,
zato še naprej pridno v šolo hodimo,
da se veliko naučimo.
18. Vrnitev v šolske klopi, Nejc Štebljaj, 8 let
19. Vrnitev v šolske klopi, Anže Rojc, 6. a, OŠ Žužemberk
Prvega septembra smo ponovno prišli v šolo. Letos je za nas posebno leto, saj smo v 6. razredu.
Ko smo prišli v šolo, nas je v garderobi počakal razrednik, ki uči zgodovino. V razredu smo se posedli in na mizi nas je čakala drobna knjižica ter svinčnik. Razrednik nam je razložil pravila in razkazal šolo. Videli smo razrede, v katerih bomo imeli pouk. Novost za nas bo, da se bomo selili iz enega v drugega. Ko smo končali, smo se vrnili v matični razred in se drug drugemu predstavili. Predstaviti sta se nam prišli še naša sorazredničarka in knjižničarka. S knjižničarko smo odšli po učbenike. Njej bomo govorili tudi bralno značko.
Prvi šolski dan smo nadaljevali z uro zgodovine in slovenščine. Zaključili smo za z igrami zunaj na igrišču. Igrali smo se skrivalnice. Pred igro smo bili prestrašeni. Mislili smo, da nas bodo starejši učenci izzivali. Toda vse je bilo v redu.
Veseli smo, da imamo učitelja, ki je fant. Naš razrednik se zna tudi nasmejati. Žalosti smo bili, ker se je naš skupni dan prehitro zaključil. Na poti domov smo se že veselili naslednjega dne.
20. Vrnitev v šolske klopi, Beatrice Kundih, 8. razred, OŠ Petrovče, Mentorica: Suzana Filipčić
Dragi dnevnik!
Že med počitnicami sem komaj čakal, da bo šola spet potrkala na moja vrata. Potem je le napočil čas, ko sem končno prestopila prag naše šole. Spet sem videla svoje sošolke in sošolce. Sedaj sem že v 8. razredu. Še malo in napočil bo čas, ko se bom morala odločiti, na katero srednjo šolo se bom vpisala. Upoštevala bom svoje želje in sposobnosti. Letos imam na urniku še tri nove predmete, in sicer fiziko, kemijo in biologijo. Vsi so mi govorili, da je 8. razred najtežji, a sem kljub temu v to šolsko leto vstopila samozavestno. Vsako jutro grem v šolo z dvignjeno glavo. Pri pouku pozorno poslušam in ko pridem domov, najprej napišem nalogo, nato pa odidem na sprehod. V času ocenjevanj je zelo naporno, a za zdaj mi gre odlično. Upam, da se bo zame šolsko leto končalo, kot se je začelo – torej, USPEŠNO. Komaj čakam naslednje počitnice.
To je vse za danes. Zagotovo se ti bom kmalu oglasila z novo prigodo iz šolskih klopi.
Beatrice
21. Vrnitev v šolo, Blažka Beltram, 8. razred, OŠ Petrovče, Mentorica: Suzana Filipčić
Vrnitev v šolo
Ko prišla sem v šolsko klop,
nisem vedela, kaj to pomeni,
nisem še vedela, kaj pomeni ostri kot
nisem še poznala ne črk ne not.
Vse sem odkrila,
se pridno učila
in naenkrat ocene dobila.
Nisem se skrila
ali pa se s sošolci podila,
raje sem se učila.
Zdaj med počitnicami je lepo,
med ocenjevanji pa tudi težko.
