Nada Prijatelj, članica Totega DCA Maribor in Literarne delavnice
Vsaka beseda je lahko pesem ali roman, se odzivam na vaše povabilo
ob 17. obletnici spletne revije Ventilator besed.
Že od mladosti sem občasno napisala kako pesem v šolskem literarnem krožku,
ali nastopila na šolski proslavi.
V času ukvarjanja z družino in službo sem samo tu in tam kaj napisala in dala v predal.
Ko sem se upokojila, sem se pridružila krožkom v Totem DCA Maribor in najbolj mi
ustreza literarno udejstvovanje, skupno branje in komentiranje o napisanem.
Mentorji so nas vzpodbujali k nastopom ali objavam, a sem se temu izogibala,
ker sem pesmi pravzaprav pisala zase in v njih izražala svoje občutke, ki sem jih bila
pripravljena deliti samo z bližnjimi prijatelji.
Hotela sem ostati anonimna in brez pritiska, da bo to bral nekdo, ki me ne pozna dovolj.
Sčasoma so me mentorice opogumile za kak nastop v društvu ali kako prijavo na literarni
razpis.
Ker ste v Ventilatorju besed zelo aktivni in pogosto objavljate dobre prispevke,
sem pristala, da vam naša mentorica Vlasta pošlje kako mojo pesem po svojem
izboru in je bila potem pri vas objavljena.
Še vedno mi je malo nerodno, če me pokliče kak znanec in mi pove, da je bil
začuden, ko je prebral kaj mojega, saj sploh ni vedel, da pišem. Najraje delim
svoje misli in občutke s prijatelji, za katere vem, da imajo radi poezijo in jo znajo ceniti.
Priznati moram, da se počasi navajam na to, da vidim objavljen kak svoj prispevek.
Morda bi bilo prav, da se vam zahvalim, da ste me opogumili in da tudi bolj sproščeno
izražam svoje misli, čeprav ne vem, kdo vse jih bo bral.
S spoštovanjem do vašega truda, ko nas vzpodbujate k pisanju in objavljanju.
Nada Prijatelj
