Vinko Moderndorfer
MEHKA TEMA
Nova pesniška zbirka pesnice, literarne publicistke in urednice spletne revije Ventilator besed Vladimire Rejc je pomemben založniški dogodek. Pomemben zaradi kvalitetne poezije, ki napolnjuje drobno knjižico, ki pa vsebinsko ni prav nič drobna, in zaradi izvrstne likovne opreme Ide Zupan.
Pesniška zbirka ima naslov Mehka tema. Že naslov nas popelje v pokrajino teme, ki ni temna, ni črna žalost, ampak je mehkoba mraka, mehkoba teme. Črke, ki izpisujejo naslov zbirke so v modri barvi. Svetlo modri. Imamo torej opravka s temo, ki je lepa, mehko modra. Vsebino zbirke pa še poudari podnaslov: nežni slikarski utrinki. Kot bi nas pesnica hotela še posebej opozoriti na sugestivnost pesniških podob, ki v zbirki prav zares spreminjajo v slikarske utrinke. Vse to pa prav gotovo ne povezujemo s temačno temo. In zato: Mehka tema. Tema, ki ni črna. Tema, ki ni temna, je mehkoba.
In takšne so tudi pesmi v tej prelepi pesniški zbirki. Že prva pesem ima naslov Samota. In kasneje v zbirki srečamo še pesmi: Hrepenenje, Potrkaj, Poltema, Zamišljenost, Tišina, Molk, Skrivnost, Spomini, Nemi kamen … Naslovi teh sugestivnih kratkih pesmi nam povedo, da se pesničina misel pretaka skozi temne barvne lise življenja. Ne moremo reči, da so pesmi temačne, žalostne … Nikakor. So sugestivne podobe spominov, samote, hrepenenja, tišine ... Vsega tistega, kar ni ena sama radost, temveč pesniški razmislek o temnih strani življenja.
Seveda je v pesmih Vladimire Rejc glavni motiv ljubezen. Ljubezen, ki prihaja, ki odhaja, ki se išče, ki se najde … Seveda pa ljubezen v teh krhkih verzih nikoli ni povsem konkretizirana. Lahko je ljubezen do bližine, do ponovnega srečanja, ljubezen do minulih trenutkov, ki zaživijo v spominih …
ODHAJANJE
Odšla si na dolgo potovanje.
Nekoč se spet srečava.
Drugačni bova.
Vseskozi imamo občutek, da se v teh pesmih kar naprej prihaja in odhaja. Molovska žalost veje iz verzov, in pa silovite likovne podobe, ki zablestijo in zagorijo v drobnem hipu … in že jih ni več.
Pesnica je veliko večino pesmi v tej sijajni zbirki zapisala v trovrstičnicah. Naslov in trije verzi. Pri tem, da je vedno zelo pomemben tudi naslov, ki je pravzaprav velikokrat že prvi verz.
TRENUTEK
Zdrobljena skorja kruha.
Rezanje lačnih trenutkov.
Oddaljena zveneča tišina.
Odločitev za pesnjenje zgolj v treh verzih je pogumno pesniško dejanje. Zahteva preciznost in zgoščenost. Vsaka beseda je pomembna. Mojstri japonskega haikuja nam dokazujejo, kakšno mojstrstvo je lahko skrito v asketski zgoščenosti besed in podob. Seveda pri pesnici Vladimiri Rejc nikakor ne gre za haikuje. Čeprav so njeni verzi premišljeni, podobe izbrane in presenetljive – tako kot pri haikujih. V treh verzih nam pesnica pove vse. Njeni verzi so drobne slike, ki so nabite z velikimi emocijami.
KITARA
Ob nežnih zvokih kitare
me boža tvoj pogled.
Zaprem oči.
Pridi.
Pesnici je uspelo v kratkih in silovitih podobah povedati bistvo. Pesnica ne polemizira z življenjem, ga ne razkrinkava, ni z njim v konfliktu, pač pa se mu čudi in ga sprejema z vso njegovo raznolikostjo, minljivostjo in nepredvidljivostjo. V tem je mehka tema njene poezije. Ljubezen enostavno obstaja. In naj ostane tako.
LJUBEZEN
Vdihnem tvojo bližino.
Omamna je.
Naj ostane tako.
Pesnica pa je bralca opozorila še na eno posebnost njenega pesnjenja. Saj je v podnaslovu zapisala: nežni slikarski utrinki. Pesmi v tej zbirki so izjemno sugestivne tudi v svojih podobah, ki jih pričara beseda. To so pravzaprav intenzivne slike, podobe s čustvi nabite, polne barv in atmosfere …
Sprehod kljub dežju.
Božajoče mokre trave.
Objemam te.
***
Razburkano morje.
Zamrli klici.
Izmikajoča bližina.
***
V teh pesmih se posamezne besede spremenijo v podobo. Vsaka beseda je pomembna in vsaka beseda je misel. Ničesar drugega ni kot trije verzi, kot nekaj pazljivo izbranih besed, ki nam naslikajo ves svet.
In takšna je tudi likovna podoba te prelepe pesniške knjige. Med pesmimi so premišljeno razporejene fotografije Ide Zupan. Fotografije nikakor ne poskušajo ilustrirati posamezne pesmi, pač pa jih nadgrajujejo. Tako pesem, skupaj s fotografijo, dobi nov pomen. Fotografija in pesem sta PESEM.
Izvrstne fotografije. Črno bele, lahne kot dih, in barvne, v močnem in sugestivnem koloritu narave. Na fotografijah ni ljudi. V tem fotografije sledijo samoti, hrepenenju, pričakovanju …kar izpovedujejo pesmi. No, na eni fotografiji vidimo nekoga. Vidimo ga v hrbet. Sedi na stopnicah ob hiši, z rahlo sklonjeno glavo … kot bi bral … pred njim pa daljava obzorja. Spet samota, tišina, zamišljenost, mehkoba misli. Tako kot v pesmih.
Mehka tema je pomembna pesniška govorica. Sploh v divjem, ljudožerskem času podivjanih in zlorabljenih besed, ki smo ga vsak dan prisiljeni živeti.
To je poezija tišine in mehkobe. Poezija preproste čistosti.
To knjigo pesmi bi morali nositi s sabo skozi vsakodnevno življenje, da bi se včasih ustavili, jo prelistali in se napolnili z njeno mehkobo in smislom.
Mehka tema – pomembno pesniško dejanje.
