Vitomil Zupan: Rumba de los dias de sol (Rumba sončnih dni)

Rumene rože sred neba,
veselje v srcu, iskri smeh v očeh,
in veter, ki se v plavih teh očeh
igra:
spominjajo me davnih dni,
ko najin bil je slednji zlati dan,
zdaj sem jetnik nekdanjih sanj
vse dni.
Prozorni dnevi brez skrbi,
polubi sredi košatih divjih trt
in svet želja, cel na stežaj odprt
vse dni:
po stezi skozi gaj sva šla
na reko, ki skoz redki gaj šumi,
brez misli, da nekje zori
tema.
V veselem toku bistrih let
bila si čoln mojih srečnih dni,
imel sem v jasni luči dveh oči
svoj svet.
(Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora, Sedma knjiga,uredila Ifigenija Simonovič)