Pisanje je kot življenje. Rodi se prva pisana beseda, nato se postopoma spleta mozaik, ki se redkokomu sestavi do zadnjega kamenčka. S čim manj besedami hočem izraziti čim več, zato se moje pesmi mnogokrat uvrščajo med haikuje, čeprav to niso. Skušajo biti le v točko skrčeno vesolje.
(Vladimira Rejc: Razgaljena bližina, Mladinska knjiga, 2006)
Vladimira Rejc: Zavidljiv obris
Zavidljiv obris.
Toneče sonce.
Poznavajoče sanje.
Vladimira Rejc: Varen gozd
Varen gozd.
Nenadna sreča.
Spokojen sen.
Vladimira Rejc: Izmikajoča bližina
Razburkano morje.
Strastni klici.
Izmikajoča bližina.
(Vladimira Rejc: Razgaljena bližina, Mladinska knjiga, 2006)
