Voda – le kaj bi brez nje?

0
374

Če si bolan ali te kaj boli, spij več vode in bo boljše. Večkrat tako preprosta trditev drži. Kot ugotavljajo znanstveniki, mnoge bolezni nastanejo zato, ker premalo pijemo. Tudi prim. mag. Marija Ana Šalehar Stupica, dr. med., specializirana za šolsko medicino, pravi, da mnogo otrok zboli zato, ker premalo pijejo, po 65. letu starosti pa je podobno.

 

Koliko vode?

Voda je ena izmed najpomembnejših življenjskih tekočin, brez katere ne moremo dolgo živeti. 70-kilogramski moški ima 42 kilogramov vode v telesu. Ta se nahaja v plazmi, medcelični tekočini, kjer je je tudi največ, v vezivnem tkivu, hrustancu in kosteh, voda je tudi v obtoku med celicami. Dnevno izgubimo okrog 2,4 litra vode, torej toliko, kot bi je morali zaužiti. Od tega 1,4 litra izgubimo s sečem, 0,1 litra z znojenjem, 0,2 litra z blatom in 0,7 litra z izhlapevanjem.

Po besedah Šaleharjeve bi moral vsak posameznik dnevno zaužiti 1,5 litra čiste vode na dan in 0,9 litra vode, ki jo dobimo iz sadja, zelenjave in ostale hrane. Predvsem je pomembno, da pijemo tudi takrat, kadar nismo žejni. Ko namreč čutimo žejo, našemu telesu že primanjkuje vode. Nekateri starejši pogosto ne čutijo žeje niti v vročini in pri tem porabijo velike zaloge vode. Prvi znaki, ko vemo, da telo kliče po tekočini, so:

– suha usta, a ne vedno,

– včasih močno slinjenje,

– alergije, ki se pojavijo zaradi pomanjkanja vode,

– mnoge kronične bolečine v različnih delih telesa.

 

Stopnje dehidracije

Poznamo več stopenj dehidracije. Pri 1-odstotni dehidraciji, kar pomeni, da smo popili premalo vode za en odstotek telesne teže (70 kilogramskemu človeku primanjkuje sedem decilitrov vode), smo do 15 odstotkov manj telesno in fizično aktivni, razdražljivi in se prepiramo za vsako malenkost ter smo kronično utrujeni. Pri 10-odstotni dehidraciji so klinični znaki že dobro izraženi, pri 15-odstotni dehidraciji nastopi šokovno stanje, pri 20-odstotni pa smrt.

Ob kronični dehidraciji nastopijo bolečine v različnih delih telesa, pomanjkanje vode lahko povzroči previsok ali prenizki krvni tlak, poviša se stopnja holesterola, poveča se telesna teža, slabi se imunski sistem, sluznica in koža sta suhi, imamo motne oči, podočnjake in povešeno kožo.

 

Katera voda je najbolj zdrava?

Po vodovodnem sistemu v Sloveniji zaenkrat do naših pip priteče voda, ki jo še lahko pijemo. Posledica, da lahko to vodo ocenimo kot dobro, so po besedah Šaleharjeve tudi naši višji normativi, ki dopuščajo malo višjo stopnjo fosforjevih in dušikovih spojin in drugih kemikalij v vodi kot v drugih evropskih državah. Kljub temu je nekaj pomislekov, ali uživati vodo iz pip. Prvi je ta, da ta voda vsebuje veliko klora, ki pa je rakotvoren. Slabo je tudi vzdrževanje in čiščenje vodnih napeljav po hišah. Voda iz podtalnice je zaradi škropljenja krepko onesnažena, saj so velika najahališča podtalnice ravno na kmetijsko najbolj intenzivnih območjih. Zaradi onesnaženja vsebuje taka voda snovi, ki vplivajo na delovanje hormonov v telesu in povzročajo spremembe v rasti in razvoju človeka.

Da lahko vodo kakovostno ocenimo, so potrebne natančnejše laboratorijske analize, na splošno pa lahko rečemo, da je najbolj zdrava voda v steklenih posodah. Med vodami je najbolj kakovostna mineralna voda in to tista, ki vsebuje nizko količino plinov: od 250–500 delcev na liter.