Vodnikova domačija | Napovednik dogodkov (14. – 28. september)

0
463

VODNIKOVA DOMAČIJA ŠIŠKA

Hiša branja, pisanja in pripovedovanja

NAPOVEDNIK DOGODKOV 14.  ̶  28. SEPTEMBER

Obveščamo!

Za vse dogodke na domačiji ob začetku nove sezone, razen če ni zapisano drugače, uvajamo enotno vstopnino 2 EUR.
Vstopnice za dogodke bodo za nakup na voljo na domačiji v času njenega odprtja, na samem dogodku ter prek sistema Moje karte.
Vstopnino na dogodke uvajamo postopoma, tako zagotavljamo, da nihče ne bo ostal pred vrati dogodka. Če se na domačiji znajdete brez denarnice ali možnosti nakupa vstopnice, recite le: Danes sem brez ali Danes nimam in dogodka se boste brez težav udeležili.

Vabljeni na dogodke s knjigo, dobrodošli v Šiški!
Ekipa Vodnikove domačije
.

P R O G R A M  D O M A Č I J E

Serija Izbrano

ROMAN KRIŽCI, KROŽCI JEDRT MALEŽIČ

Sreda, 14. september (19h)
V Izbrano predstavljamo aktualne knjižne novosti. Vabimo na pogovor o novi, tretji knjigi pisateljice Jedrt Maležič, romanu Križci, krožci (Založba Goga, 2022). Večer povezuje literarna kritičarka Aleksandra Gačić.

Roman Križci, Krožci se humorno, ostro, mestoma ironično in s kritično ostjo loteva teme istospolnega, lezbičnega partnerstva in starševstva. Naslavlja sodobni čas in zasebno, javno ter politično v njem.

Giga se mora po koncu razmerja z Alino soočiti s prepovedjo približevanja svojemu otroku, njuno zvezo pa že vse od rojstva hčerke Zarje spremlja vprašanje »Katera je zdaj tukaj mama?«. Družina, ki se je nekoč borila za enakost v svetu heteroseksualnih staršev, je razpadla na dve mami, dva doma in Urbana, Alininega novega partnerja. Gigo so ti dogodki pahnili v depresijo in povzročili njen razhod s preveč utesnjujočo lezbično sceno. Skozi celotno pripoved romana sledimo Giginemu razmisleku o lastni vlogi nebiološke matere, žene, lezbijke. Roman naslavlja vrsto raznolikih bolečin; bolečino ob izgubi partnerstva, izgubi otroka, bolečino ob izdaji nekdanja partnerice, bolečino ob nerazumevanju nekdaj bližnjih na lezbični sceni in bolečino ob popolnem nerazumevanju položaja Gige v heteronormativni patriarhalni družbi.
Zgodbo spremljamo v obrnjenem kronološkem redu, od najhujšega, točke preloma – prepovedi približevanja lastnemu otroku v sedanjosti do začetka ljubezni, spoznavnega trenutka junakinj v preteklosti – iz razbitosti v celovitost. Najnovejši roman Maležič nazorno prikaže, da se tudi najbolj nesrečen konec lahko prične v najlepšem začetku.

Kako naj se jebeno sestavljam in postanem sigurnejša v vlogi nekakšne matere in žene, če pa ves čas nekaj goltam, nekaj požiram. Vprašanje za milijon dolarjev je, ali bi lahko bilo kakor koli drugače drugje, in mislim, da ne. Tesnoba, ki je nisi zmožna premagati doma, ti sledi in se ti pripne na stopala kakor lastna senca. (odlomek iz knjige)

Jedrt Maležič je pisateljica in prevajalka leposlovja iz angleščine in francoščine. Piše pesmi, kratke zgodbe in romane. Leta 2016 je izdala kritiško dobro sprejeti kratkoprozni zbirki Težkomentalci (nominacija za najboljši prvenec) in Bojne barve (nominacija za nagrado novo mesto), 2018 je sledil roman Vija vaja ven, leta 2021 še Napol morilke. Križci, krožci (2022) so njena tretja romaneskna pripoved.

Dogodek bo potekal na odru letnega vrta domačije. Če vreme ne bo primerno, bo v dvorani.

Predstavljeno knjigo boste lahko kupili po ugodnejši ceni.

KORAK DO KNJIGE
V Najmanjši knjigarni v Šiški najdete izbrane knjige, ki jih predstavljamo na domačiji. Med njimi tudi Križci, krožci (Založba Goga, 2022). Knjige lahko nakupujete od torka do petka, od 10h do 18h.

VSTOPNICE

Vstopnice (2 EUR) lahko kupite v času odprtja na domačiji (TOR-PET, 10h-18h), pred dogodkom in prek sistema Mojekarte.si > https://www.mojekarte.si/si/izbrano-jedrt-malezic-krizci-krozci/vstopnice-1156237.html

V sodelovanju z Založbo Goga.

Literarne prireditve na domačiji sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in so del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

 

Za starejše

GLASNO BRANJE Z LADO ZEI

Četrtek, 15. september (10h)

Glasno branje vstopa v svojo 6. sezono in nadaljuje z obujanjem pozabljenega čara glasnega branja in poslušanja!

Vse več odraslih in starejših odkriva glasno branje. Glasno lahko bereš sam, a je bolj zabavno v skupini. Glasno branje ima blagodejne vplive; bogati in zdravi, ohranja bogastvo jezika, zbuja domišljijo, krepi samozaupanje, prevetri možgane in poskrbi za dobro razpoloženje.

Za srečanje v živo na domačiji si poleg očal za branje pripravite knjigo ali revijo, iz katere nam boste prebrali odstavek ali dva. Udeležba je brezplačna.

Vabljeni, pridružite se uri zanimivega druženja z Lado Zei!

Za sodelovanje pišite na: [email protected].
Pripravlja in vodi Lada Zei.

 

Mlada poezija se predstavi

  1. MLADE RIME

Četrtek, 15. september (20h)
Mlade rime so pesniški večeri, namenjeni novim, še neuveljavljenim pesniškim glasovom.
Prepletajo različne generacije pesnikov in pesnic in v goste vabijo že uveljavljene ustvarjalce in ustvarjalke poezije. Še naprej pa najbolj odprte ostajajo za vse tiste, ki si želijo svoje pesmi na začetku pesniške poti predstaviti občinstvu.
Na večeru Mladih rim običajno svojo poezijo prebira 5 do 6 pesnikov ali pesnic.

K prijavi je vabljen vsakdo. Ekipa Mladih rim uredniško ne izbira, a obstaja nekaj pravil: pesniki in pesnice svoja dela berejo nekje do 7 minut. Sovražni govor ni dovoljen.

Vstopnine ni.

Prijave za 154. Mlade rime so možne prek FB strani Mlade rime ali na [email protected].

 

Palestina v besedah | Kulturna ambasada Palestina 2022

PALESTINSKI FOTOGRAFSKI ARHIVI V IZRAELU

Torek, 20. september (19.30)

 

Tokratni dogodek iz serije Palestina v besedah – pogovor in dokumentarni film, potekata v okviru vsakoletne prireditve Kulturna ambasada Palestine, v organizaciji Gibanja za pravice Palestincev. Njen namen je odpreti prostor za palestinsko zgodbo, spodbuditi razmišljanje in skozi palestinsko kulturo, literaturo, glasbo, kulinariko, zgodovino in nenazadnje, skozi palestinski glas, širiti razumevanje o dogajanju v Palestini.

Gostja Fatima Abbadi, palestinska fotografinja bo v spletnem pogovoru, v živo, z Nado Pretnar (Gibanje za pravice Palestincev) spregovorila o pomenu palestinskih fotografskih arhivov in ohranjanju zgodb.
Pogovoru bo sledilo predvajanje dokumentarnega filma Looted and Hidden – Palestinian Archives in Israel (r: Rona Sela, 2017, 46′, angleški podnapisi).
Film, za katerega je njegova ustvarjalka, vizualna zgodovinarka Rona Sela, potrebovala kar dvajset let raziskovanja, predstavi zgod(b)e palestinskih arhivov, ki jih je Izrael zaplenil v 20. stoletju.

“Kot raziskovalka vizualne zgodovine razumem pomen podob in arhivov pri oblikovanju samozavedanja in nacionalne zavesti ter identitete kot tudi pomen kulture in zgodovine za družbo. Razumem tudi načrtnost in namernost, s katerima številni režimi po svetu, vključno z Izraelom, do danes ustvarjajo in zlorabljajo vizualnost za lastne cilje ter kako jo uporabljajo za grajenje znanj in zavedanj.”  ̶  Rona Sela ob predstavitvi filma Looted and Hidden

Pogovor bo prek spleta potekal v angleškem jeziku, film je podnaslovljen z angleškimi podnapisi.

Dogodek se bo v lepem vremenu odvijal na vrtu domačije, v slabem v dvorani.
Vstop je brezplačen.

Vabljeni na odkrivanje Palestine skozi podobe palestinskih fotografov in fotografinj.

Pripravljamo v sodelovanju z Gibanjem za pravice Palestincev

____

Letošnji dogodki (Ljubljana, 19.– 23. 9. 2022) na temo palestinskih fotografov in fotografinj ter fotografije kot medija poročanja o družbeno-političnem in kulturnem dogajanju, potekajo na Vodnikovi domačiji, v Galeriji Janeza Boljke, Pritličju ter v Slovenski Kinoteki.

PROGRAM 11. KULTURNE AMBASADE PALESTINA na ostalih lokacijah:

Ponedeljek, 19. september (18h):
Galerija Janez Boljka, Gornji trg 16, Ljubljana
Otvoritev Kulturne ambasade Palestine s fotografsko razstavo
Podobe Palestine: palestinski fotografi od 1920 do danes
Razstava je poklon bogati fotografski produkciji, ki je redkokdaj prikazana in zato malo poznana. Gost bo direktor fotografije Ashraf Dowani. Sledila bo manjša pogostitev.

Sreda, 21. september (19h):

Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana

Biti fotografinja danes. Biti fotograf v Palestini

Pogovor o fotografiji kot mediju sporočanja, umetnosti, pripovedovanja zgodb, dokumentiranja in pričevanja o kršitvah. Gostje: palestinska fotografinja Fatima Abbadi, nagrajeni slovenski, fotograf Atia Darweesh ter Basil Al Adraa, palestinski novinar, aktivist in fotograf, predstavnik organizacije za človekove pravice B’Tselem.

Pogovor bo v angleščini povezovala novinarka Kristina Božič.

Četrtek, 22. september (20h):

Slovenska kinoteka, Miklošičeva ulica 28, Ljubljana

Predvajanje celovečernega filma 200 Meters
(r: Ameen Nayfeh, Palestina, Jordanija , Katar, ltalija, Švedska, 2020, 96′, angleški podnapisi)
Film želi prikazati, kako že več kot 55 let izraelska vojaška prisotnost na zasedenem palestinskem ozemlju vodi do absurdnih in paradoksalnih situacij, ki popolnoma rušijo kakršnokoli možnost normalnega življenja. Filmu sledi pogovor s palestinskim direktorjem fotografije Ashrafom Dowanijem. Z gostom iz Hajfe se bosta pogovarjala Igor Prassel iz Slovenske Kinoteke in Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev. Pogovor bo potekal v angleščini.

 

Serija Izbrano, nove knjižne izdaje

GLUHA SOBA MOJCE KUMERDEJ

Četrtek, 22. september (19h)

Predstavitev zadnje kratkoprozne zbirke Mojce Kumerdej Gluha soba (Založba Goga, 2022). Pogovor vodi Agata Tomažič.

Osem kratkih zgodb Mojce Kumerdej izostreno in dosledno popisuje notranji svet junakov, obenem pa s svojimi brezkompromisnimi uvidi razkriva nekatere srhljive, skrite sanje in grozo sveta, v katerem je najteže, a najpomembnejše ohraniti lepo in dobro v človeku.
Zgodbe, ki segajo od sedanjosti do bližnje prihodnosti, popisujejo mračne življenjske dogodke in reflektirajo psihologije nastopajočih ter sodobne in prihodnje pojave v družbi. Pisateljičino humorno pisavo zaznamujejo družbena kritika, samoizpraševanje in naštevanje.

Do tistega poznega petkovega popoldneva sem verjela, da sem nedotakljiva. Da so strahovi, bolezni, tesnobe in nevarnosti za druge in ne zame. Ko se ozrem v preteklost, vidim žensko poznih tridesetih let, močno, neranljivo, rahlo arogantno, ki v svoji okolici ne sliši in ne opazi sporočila: Svet je lahko nevaren, svet je poln razpok in doslej si imela srečo, da ni nobena zazijala v tvoji bližini. (odlomek iz knjige)

Gluha soba je, kot beremo v slovarju, izoliran in zaščiten prostor, ki se v bolnišnicah uporablja za osamitev okuženih bolnikov in za intenzivno terapijo, najpogosteje pa je to prostor, namenjen snemanju, s posebno oblogo, ki ščiti pred hrupom in duši neželeno odmevanje.  /…/ Mojca Kumerdej je izpisala pretresljivo, tudi srhljivo in strašno knjigo, a nenavadno globoko in lepo, kot bi nas vabila in opogumljala, naj nas ne bo strah vsega novega, hkrati pa pred nas postavlja najvišjo zahtevo, kako ohraniti lepo in dobro v človeku. (Dušan Šarotar o knjigi)

Filozofinja in sociologinja Mojca Kumerdej je uveljavljena pisateljica in publicistka. Kot kritičarka piše o sodobnem plesu, performansu, gledališču, filmu in književnosti. Izdala je kratkoprozni zbirki Fragma (2003) in Temna snov (2011) ter romana Krst nad Triglavom (2001) in Kronosova žetev (2016). Za Kronosovo žetev je prejela nagrado Prešernovega sklada in nagrado kritiško sito. Gluha soba (2022) je njena tretja zbirka kratke proze.

Dogodek bo na letnem odru domačije, v neprimernem vremenu v dvorani.

Predstavljena knjiga bo na dogodku naprodaj po prijaznejši ceni.

KORAK DO KNJIGE
V Najmanjši knjigarni v Šiški v nakup ponujamo izbrane knjige, ki jih predstavljamo na domačiji. Kratkoprozno zbirko Kumerdej Gluha Soba (Založba Goga, 2022) in druge knjige lahko nakupujete od torka do petka, od 10h do 18h.

VSTOPNICE

Vstopnice (2 EUR) so za nakup na voljo prek sistema Mojekarte.si > https://www.mojekarte.si/en/izbrano-mojca-kumerdej-gluha-soba/tickets-1156239.html

na domačiji, v odpiralnem času (TOR-PET, 10h-18h), ter pred dogodkom.

Pripravljamo skupaj z Založbo Goga.

Literarne prireditve na domačiji sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in so del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

 

 

Koncert skupine
HAMLET EXPRESS | Jesenske začaranosti
Torek, 27. september (19h)

Četverica glasbenikov Hamlet Express se v svojem dvajsetem letu delovanja vrača na odprti oder Vodnikove domačije, kjer so pred leti že imeli legendarni koncert in se nadejajo lepe ponovitve.

V preigravanju fusion šansonov se skupaj odpravimo na glasbeno popotovanje, vse od zamaknjene krhke poetike uglasbene poezije do mestnega rock’n’rolla in nepozabne Lili.
Zadnji tango v mestu bo libanonski, zato s pogumnim korakom in navdihom vabimo v hamlet-expressni konec poletja!

Nastopajo še vedno isti mladeniči in en abrahamovec:

Andraž Polič – Polo (glas, kitara, besedila, songi)

Blaž Celarec – Cubano (bobni, tolkala, glas)

Gregor Cvetko – DeFlor (kontrabas, bas kitara, glas)

Miha Petric – La Luz (akustična in električna kitara, efekti)

Povsem mogoče je, da veter prinese na oder še koga in špinaker bo brezmejno vlekel v jesenske začaranosti!

KONCERT bo zunaj, na letnem odru domačije. Ob hladnem ali deževnem vremenu v dvorani.

KORAK DO VSTOPNIC
Vstopnice (10 eur) so za nakup na voljo na Vodnikovi domačiji (TOR-PET, 10h-18h) ali prek sistema Moje karte: https://www.mojekarte.si/en/koncert-hamlet-express/tickets-1156240.html in pred koncertom.

Serija Izbrano

O ZVEZDNI KARTI DUŠANA ŠAROTARJA OB GLASBENI SPREMLJAVI VITE MAVRIČ IN KVARTETA AKORD

Sreda, 28. september (19h)

Pisatelj, pesnik, publicist in scenarist Dušan Šarotar v pogovornem večeru z moderatorko, novinarko Patricijo Maličev predstavlja svoj novi roman Zvezdna karta (Založba Goga, 2022). Pogovor bo potekal v prepletu z glasbo, judovskimi šansoni v izvedbi Vite Mavrič in kvarteta Akord.

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna.

Pripoved romana se osredotoča na življenje premožne judovske družine uspešnega trgovca Franca Schwarza ter na širše ekonomsko-socialno in kulturno okolje v Šalovcih in bližnjih mestih. Osebe v romanu so avtorjevi ne tako davni predniki. Na tem območju sta bili razširjena nestrpnost in nasilje nad Judi v Prekmurju in njihova množična deportacija v nemško taborišče Auschwitz.

V najnovejšem, skoraj boleče melanholičnem in virtuozno napisanem romanu Dušana Šarotarja Zvezdna karta [… je spominjanje] njegova osnova: ne le popisovanje dejanskih spominov, temveč njihovo naseljevanje, pretvarjanje v literaturo. (Lara Paukovič, Mladina)

Šarotar melanholijo prekmurskih ravnic in svojih prednikov mehko in jezikovno mojstrsko prenaša v besedilo Zvezdne karte. Je nosilec in zapisovalec spominov na te kraje in dogodke v njih. Roman je družinski album, ki z nekega zgodovinskega spomina obriše prah pozabe in mu pretanjeno vrne glas in podobo v barvah.

Vsako noč, ki jo je Franc prebedel ob aparatu, iskal je čisto radijsko postajo, je bilo, kljub temu da smo si zatiskali oči in ušesa, v hiši vse več mrtvih, slišalo se je zavijanje siren, bombardiranje, rušenje hiš, velikih mest in požiganje vasi, slišala sem, kako razpada svet, ki ga nisem nikoli videla niti poznala. Duhovi mrtvih so po nevidnih radijskih valovih naselili naš dom, govorili so, nas svarili, prihajali so iz Anglije, Afrike, Francije, Srbije. Roža je sama ležala v temni postelji, jaz sem v svoji sobi molila, tolažila sem se, da sanja vsaj naš mali Evgen, vendar je tudi on vse vedel. (odlomek iz knjige)

Predstavitev knjige bodo dopolnili judovski šansoni v izvedbi Vite Mavrič in kvarteta Akord. Klezmer napevi – vesele in žalostne tradicionalne pesmi iz starega judovskega izročila, bodo odzvanjali v pesmih naroda, ki je kot piše Milan Dekleva, tisočletja preživel na begu, da bi ohranil svojo nebeško nadarjenost in izročilo prednikov. Judovske pesmi so zdravilo za ranjeno dušo, urok zoper prekletstvo, mantra za ponos in vrnjeno vero.

Vita Mavrič je vsestranska umetnica, ena najvidnejših in najpomembnejših slovenskih šansonjerk ter kulturnih ustvarjalk. Med slovenskim občinstvom je obudila zanimanje za šanson, slovensko uglasbeno poezijo ter povzdignila raven besede in glasbe v neslutene višave. Njene pesmi so zgodbe slehernika, njen značilni grleni, temni, žametni glas, pretanjena interpretacija in dramska igra pa nas popeljejo na sprehod v neki drug čas in neke druge kraje ali pa nas pustijo tukaj in zdaj, razmišljujoče o človeških stiskah.

Kvartet Akord so: Klemen Bračko (violina), Aleš Praznik (harmonika), Matjaž Brežnik (kitara) in Marjan Šeško (kontrabas).
Pesmi, ki jih Vita Mavrič in kvartet Akord izvajajo, je iz jidiša prevedel Klemen Jelinčič Boeta in prepesnil Milan Dekleva.

Dogodek bo potekal zunaj, na letnem vrtu domačije. Če vreme ne bo lepo, bo v dvorani.

Predstavljeno knjigo bo na dogodku moč kupiti ugodneje.

KORAK DO KNJIGE
V Najmanjši knjigarni v Šiški lahko dobite izbrane knjige, ki jih predstavljamo na domačiji. Knjige lahko nakupujete od torka do petka, od 10h do 18h. Med številnimi najdete tudi delo Zvezdna karta (Založba Goga, 2022) Dušana Šarotarja.

VSTOPNICE

Vstopnice za dogodek (8 EUR) so za nakup na voljo prek sistema Mojekarte.si > https://www.mojekarte.si/en/sarotar-in-mavric-kvartet-akord-zvezdna-karta-in-judovski-sansoni/tickets-1156241.html, pred dogodkom ter med TOR in PET, od 10h do 18h na domačiji.

V sodelovanju z Založbo Goga.

Literarne prireditve na domačiji sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in so del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

Po knjige, ki jih predstavljamo na domačiji, pridite v
NAJMANJŠA KNJIGARNA V ŠIŠKI
Vse knjige, predstavljene na dogodkih domačije, lahko kupite tudi v njeni knjigarni.
Izbirate lahko med posameznimi vsebinskimi sklopi kot so afriška literatura, stripi in risoromani, otroška literatura, literatura nekdanje Jugoslavije, poezija ter knjige, ki jih kot novosti predstavljamo v seriji Izbrano.

Tudi knjige vabijo v Šiško!

V knjigarni domačije knjige lahko listate in nakupujete med torkom in petkom, od 10h do 18h, ter v času dogodkov na domačiji.

____________

Stiki, informacije in fotografije:

Daša Ložar, 031 327 544, [email protected]

Vodnikova domačija Šiška
Vodnikova cesta 65, 1000 Ljubljana

Delovanje Vodnikove domačije Šiška omogoča MOL – Oddelek za kulturo.

Domačija skozi vse leto, v času odprtja (TOR–PET, 10h–18h), prijazno vabi še k branju v čitalnico ter Knjižnico pod krošnjami, kjer so na voljo mnogi sveži izvodi knjig, dnevno časopisje in revije, ter k pisanju v Sobo za pisanje. Ob tem so za različne publike v domačiji redno na sporedu številni literarni dogodki in izobraževanja.