Galerija Instituta "Jožef Štefan"
Riko Debenjak: Magične sledi
Odprtje razstave bo v ponedeljek, 20. marca 2017, ob 14.30 na Jamovi cesti 39 v Ljubljana.
Razstavo si lahko ogledate do 20. aprila 2017.
Tatjana Pregl Kobe, likovna kritičarka, je zapisala:
HOMMAGE MOJSTRU VRHUNSKE GRAFIKE
"Živimo v dobi, ko slikarska in grafična dejavnost v primerjavi s fotografijo ustvari minimalno število podob, kolikor jih je nastalo v celotnem 19. stoletju. Hkrati so slikarski in grafični materiali zelo dostopni, vsak jih lahko kupi v trgovini in popoldne malo slika, malo odtiskuje na manjših grafičnih strojih. Kdor danes želi ustvariti relevantno podobo, se mora umestiti v prostor hiperinflacije podob in razmišljati, zakaj to dela. To še pred dobrim pol stoletjem ni bilo tako. Časi za eksperimentiranje v grafični umetnosti so bili tedaj mlademu grafiku in slikarju Riku Debenjaku pravzaprav naklonjeni. V letih 1937-39 je bival v Parizu in samostojno študiral po muzejih. Med mnogimi potovanji v Evropi se je izpopolnjeval v ilustraciji, kasneje pa v grafiki. Ko se je leta 1939 vrnil v Ljubljano, ga je h grafiki pritegnil Božidar Jakac. Že leta 1950 je postal profesor na ljubljanski akademiji za upodabljajočo umetnost in se kmalu uveljavil kot vodilni predstavnik sodobne eksperimentalne grafike. Predvsem pomembno je bilo njegovo uvajanje barvne grafike v vse tehnike. Bil je eden vodilnih predstavnikov Ljubljanske grafične šole. Od prvih znanih Kraševk in iz geometrijskih likov ustvarjenih postav Kraških kariatid je razvil motive v abstraktne Drevesne skorje in Magične dimenzije…
S petdesetletnim ustvarjalnim opusom je Riko Debenjak ostal eden stebrov Ljubljanske grafične šole, izjemno marljiv grafični ustvarjalec, poznavalec tehnik posebnosti tiskanja, raziskovalec različnih možnosti in izrazov v grafikah. Obvladal je lesorez, akvatinto, jedkanico, litografijo, loteval se je eksperimentov z zamiki plošč in z barvami, a pri tem ni nikoli pozabil na njihovo harmonično ujemanje. Debenjak je kot grafik odkrival našim očem prikrit svet in ga povzdignil na raven vsebinske pripovedi in likovne inovativnosti, ki se je pogosto približala čisto abstraktnim oblikam. V utesnjujočih okvirih prvih povojnih let je s tako svobodnim načinom izražanja odpiral pot novi miselnosti. Leta 1955 je napisal tudi priročnik Grafika (ponatis 1967) Vselej si je prizadeval za tehnično poolnost tako pri obdelavi plošč kot pri odtiskovanju motivov, tiskal sam. Poigraval se je s poudarjenimi strukturami grafičnega lista in včasih vključeval nenadne materiale. Motive iz slovenske ljudske tradicije (panjske končnice, nečke, koši, Kraševke) in narave (morsko dno, drevo-skorja-smola) je stiliziral. Cikel grafik Sledi na ometu (1961) ga je zanimal kot dokument staranja, predvsem zaradi likovno vznemirljivih neberljivih hieroglifov izpraskanih črt, dotrajanega materiala in nenavadnih oblik, ob katerih si lahko umetnik zamišlja lastne pripovedi. Tako kot pogled na strukture razpadajočih sten in pogled pod vodo, ga je privlačil tudi pogled v vesolje. V Nočnem nebu (1965) je dajal z bliski parajočo črnino še asociativni vtis globine, v ciklu Magične dimenzije (1967-73) pa je dokončno prešel v abstrakcijo. Vzgojil je cele generacije izjemnih grafikov, ki so nadaljevali zahtevno sporočilo te likovne zvrsti."
(Tatjana Pregl Kobe: Hommage mojstru vrhunske grafike; foto: Marjan Smerke; oblikovanje: mag. Marjan Verč; lektor: dr. Jože Gašperšič)
Drage ljubiteljice, ljubitelji likovne umetnosti, več si lahko preberete v likovni brošuri: Riko Debenjak: Magične sledi. Strokovno besedilo o velikem umetniku Riku Debenjaku, je napisala likovna kritičarka in kustosinja Tatjana Pregl Kobe.
