7 predlogov za jesensko branje

Vas pa vabimo, da se potopite med vrstice sijajne nemške literature – za prevode so poskrbeli odlični prevajalci, mi pa smo poskrbeli za posebno ponudbo, da bodo ta knjižna dela dostopnejša: zdaj vam jih v branje ponujamo s 15-odstotnim popustom.

Prepričani smo, da boste med predstavljenimi deli našli tudi kakšno zase ????

Ker je mama ponoči v službi, oče pa nekje daleč, Lena in Lenart dobita varuško. Ime ji je Margareta Strle, ima tanke ustnice in srhljive oči, poleg tega se šušlja, da v njeni prodajalni izginjajo otroci. Takšna ženska naj bi ponoči pazila na otroka? Toda kljub poznim uram Lena in Lenart ne spita. Vstopita v kraljestvo za črnimi vrati, deželo Onkrajino, o kateri jima je nekoč pripovedoval očka. In medtem ko odkrivata namene njenih prebivalcev, trolov Ostrozobarčkov, ki ju vneto silijo k sladkanju s čokolado, in lisjaka Srebrne solze, se odstira tudi tančica skrivnosti, v katero je zavita gospa Greta …

Čarobna in divje napeta zgodba!

Na strehi hiše na Zakrivljeni ulici 7 iz kupčka mahu nenadoma zrasteta dve brezi. In kjer že nekaj raste, zraste še več: počasi tam nastane pravcati strešni vrt. Hene, malce čudaški krovec, in Henrika, dvanajstletna deklica, na streho tovorita zemljo, prinašata cvetlice in skrbno negujeta zeleni kotiček. Vse se zdi mirno in popolno. Toda pod streho iste hiše gospa Ciper načrtuje, kako bi izbrisala vrt z obličja hiše in znova vzpostavila prejšnji red …

Nežna pripoved v izpiljenem slogu, ki odpira oči za magičnost sveta in toplino prijateljstva.

Vse se spremeni, ko se mora Emma z mamo, bratom in sestrico preseliti iz Dublina v severovzhodno nemško vasico. Smrtonosno dolgočasje zakotja, pretrd kruh in čajne vrečke z vrvicami, avtobusi, ki se ustavijo tudi brez mahanja – za povrh vsega pa še nemška prijaznost, ki je v primerjavi s široko odprto irsko kot priprto okno. Ker novi sošolci sestrico zbadajo zaradi njenega imena, se ta zavije v molk. Emma neznansko pogreša Irsko, Atlantski ocean in stare starše ter sklene, da bo pobegnila domov takoj, ko bo sestrica spregovorila. Pri načrtovanju poti ji pomoč ponudi sošolec Levin, ki edini razume njeno stisko. Toda tudi Levinovo življenje še zdaleč ni enostavno …

Električne ribe je mnogoplastna in poetična zgodba o domotožju, identiteti, molku in besedah, ki jih je treba na novo poiskati, o nežnem porajanju prijateljstva, pa tudi o duševni bolezni.

Roman je sicer v prvi vrsti namenjen mladim, a je zaradi sijajnega sloga, kompleksne tematike ter iskrenosti tudi odlično branje za odrasle.

Roman Hagard pripoveduje o nepremičninskem podjetniku Philipu, ki nekega popoldneva brez pravega razloga začne zasledovati neznanko … In tako kot je skrivnosten naslov – beseda hagard v različnih jezikih pomeni delirij, demenco, hiranje, zmedenost, v lovskem žargonu pa udomačenega divjega sokola, izurjenega za lov –, je večpomenski tudi roman. Odpira številna življenjska vprašanja, tematizira našo odvisnost od različnih stvari v digitalizirani družbi, pa najsi začnemo kar s polnilcem za pametni telefon. Kaj lahko v življenju sploh predvidimo in načrtujemo? Kako nas določajo usodni trenutki? Ko se Philip znajde v nepredvidljivem vrtincu nenavadnih naključij in dogodkov, ti v svoj tok potegnejo tudi bralca in ga ne izpustijo več do zadnje strani.

V časih pojemajoče svetlobe je avtobiografski roman štirih generacij vzhodnonemške komunistične družine. Opazna je »matematično« natančna zgradba romana, ki ga sestavlja dvajset poglavij. Od tega se jih šest posveča rojstnemu dnevu »patriarha« družine Wilhelma, ki je opisan skozi prizmo šestih glavnih likov, šest se jih posveča letu 2001 oziroma Alexandrovi usodi v Mehiki, preostalih osem pa teče v kronološkem vrstnem redu. Rugejev romaneskni prvenec – izšel je leta 2011 – je prepojen z blago ironijo in humorjem. Prijel se ga je laskavi naziv »novi Buddenbrookovi«, avtor pa je zanj dobil dve prestižni nagradi, Döblinovo in nemško knjižno nagrado.

Prizorišče romana je otok Hiddensee v Vzhodnem morju, ki ima v času NDR vlogo svobodnejše niše za odpadnike in drugače misleče. Roman pripoveduje zgodbo o prijateljstvu med študentom germanistike Edgarjem Bendlerjem in pomožnim delavcem v kuhinji Aleksandrom Kruzovičem, ki na otoku zasnuje utopično skupnost realno dosegljive svobode. Protagonistoma je skupna huda travmatična izguba, ki ju pripelje na otok in ki jo tudi značajsko zaznamuje. A utopijo svobode v romanu že hudo načenja zob zgodovine. Zunaj časa živeča prijatelja (roman se godi v letu 1989) skoraj ne opazita ali pa nočeta opaziti, da država okoli njiju poka po šivih in da jo zapušča vse več ljudi. Kot poslednja mohikanca (kot Robinzon in Petek) vztrajata na otoku še potem, ko ju zapustijo vsi tovariši.

Izbral in prevedel Slavo Šerc

Konec minulega tisočletja je nemška kratka zgodba dobila nov zagon. Pričujoča zbirka je rezultat prevajalčevega več kot četrtstoletnega posvečanja temu področju, njegov izbor pa predstavlja izjemno raznolikost nemških kratkih zgodb. Če je slog nobelovke Herte Müller zelo poetičen in tok misli mestoma nadrealističen, je pri drugih pisanje neposredno in realistično, pri tretjih je sedanjost zaznamovana s travmatično izkušnjo. Širi pa se ne le izbor poetik, temveč tudi dogajalni prostor: od Berlina, Lizbone, Sicilije, Washingtona in vse do – Ljubljane.