85- letnica rojstva Radoslava Daba, prevajalca, pesnika in esejista

0
171

Desetega oktrobra 2021, je upokojeni profesor, umetnik, pesnik, esejist in prevajalec, RADOSLAV DABO,  praznoval petinosemdeset let življenja. Jubilej  je praznoval v tišini, daleč stran od svojih najbljižjih,  a vendar v srcih vseh, ki so ga poznali. Med  njimi smo tudi nekdanji študentje in študentke, kateri bi z njim v največji meri veselja vodili literarno pogovorni večer, o bogatem področju njegovega ustvarjanja.

 

Rodil se je v Novalji, na otoku Pagu in mnoga desetletja preživel v Ljubljani, v krogu svoji prijateljev sodelavcev,  slovenskih pesnikov. Na Višji pedagoški šoli je v svojem rojstnem mestu študiral hrvaški jezik in likovne predmete. Študij je nadaljeval na Filozofski fakulteti v Zadru, Zagrebu in Ljubljani ter ga uspešno zaključil. Bil je predavatelj na Pedagoški akademiji in Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Poleg tega je prevajal poezijo iz francoskega, nemškega in slovenskega jezika – v hrvaščino.

 

Profesor Radoslav Dabo,  je bil velik umetnik in poznavalec umetnosti, ki je s svojim ustvarjalnim delom nedvomno osrednja osebnost v slovenskem in hrvaškem prostoru.

Prejel je Župančičevo listino – priznanje za izjemne dosežke za prevajanje slovenske poezije. Tudi sam je pisal pesmi.Prevedel je številne uveljavljene pesnice in pesnike: Svetlano Makarovič, Sašo Vegri, Majo Vidmar, Edvarda Kocbeka, Tomaža Šalamuna, Cirila Zlobca, Srečka Kosovela, Iva Svetino, Daneta Zajca, Vena Tauferja, Petra Semoliča in številne druge. posredovanje in promocijo slovenske književnosti v svetu. Radoslav Dabo je v 30 letih svojega dela v hrvaščino prevedel več knjig slovenskih avtorjev. Svoj opus je zaokrožil še s prevodom antologije slovenske lirike, za katero je izbral in prevedel prek 7000 verzov 39 slovenskih pesnikov od Srečka Kosovela do Petra Semoliča.

Številna dela pomembnega ustvarjalca, pesnika, esejista in prevajalca Radoslava Daba nas vedno znova pritegnejo k branju in razmišljanju.  V času profesure na Pedagoški akademiji in na Pedagoški fakulteti v Ljubljani,  je na svojih predavanjih mladim študentom  vneto približal umetnostna dela od srednjega veka naprej, posebno pa je z veliko vnemo predstavljal renesančne dramatike in pesnike. Navduševal  je k samostojnemu raziskovanju,  predvsem ob besedilih s področja književnosti in jezika. Nagovarjal je,da se ob leposlovnem, zgodovinskem in strokovnem besedilu išče bistvo sporočila. Bodočim učiteljem in knjižničarjem je položil odgovornost in moč zavedanja pomembnega prispevka k oblikovanju mladih ljudi, ob navajanju na branje, obiskovanje knjižnic, antikvariatov, urejanja svojih zbirk. Mnogo svojih misli je tako umirjeno povedal in ena izmed mnogih, ki je ostala v spominu  je zavedanje, da bomo vse življenje ostali povezani s knjigo in da ne glede na leta pridobivamo znanje.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vladimira Rejc & Ana Pulko