Konec poletja nesporno naznanja začetek šolskega leta, prav tako pa tudi osvežujoče deževje, ki je še pred 23. septembrom, prvim jesenskim dnevom, začelo nadomeščati žgoče sonce. Posledično je to tudi čas, ko v trgovinah upada zanimanje za kreme za sončenje. Konec koncev je poletje tisti letni čas, ko čim bolj razgaljeno kožo na veliko in debelo mažemo, sprejamo, vanjo vtiramo nevidno zaščito … Ker – uporaba sončnih krem s po možnosti čim višjim faktorjem je edino odgovorno ravnanje, s katerim varujemo svoje telo, izpostavljeno nevarnim žarkom.
Spomnim se (za tiste čase) kontroverzne reklame slovenskega podjetja, ki je ob očem prijetnem ozadju veselo naznanjala, da ima (lahko) vsaka svoj faktor. Danes ritk na tak način ne izpostavljamo izključno zaradi mnenja strokovnjakov, ki veliko bolj kot neovirano nastavljanje soncu poudarjajo zdravo in varno sončenje. To pomeni, da se soncu ob najhujši pripeki izognemo, prej in po tem pa uporabljamo kreme za sončenje, ki v prvi vrsti ščitijo pred UVB- (ki našo kožo le opečejo) in UVA-žarki (ti za razliko od prvih prodrejo globoko v kožo, kar lahko botruje nastanku kožnega raka). Če najdete na policah kremo, ki to obljublja, hkrati pa ima še dovolj zasoljeno ceno, da je prav gotovo učinkovita in vredna vašega nakupa ter uporabe, ste torej za eno sezono preskrbljeni. No ja.
Tako je le na videz. Na embalažah namreč ne piše, da zaščito v kremah omogočajo vsebovani kemični UV-filtri, ki naj ne bi bili popolnoma varni. Po raziskavah Margret Schlumpf, ki je v mleku doječih mater našla koncentracijo le-teh, se zdijo celo potencialno nevarni, saj je njihova lastnost tudi poseganje v naravno hormonsko ravnovesje; to je povezala še z nastankom pojavljanja raka na dojki, prostati in testisih. Raziskovalka tako opozarja, naj bodo kupci pozorni na naslednje sestavine, ki bi morale biti navedene na embalaži: butil metoksidibenzoilmetan (Butyl Methoxydibenzoilmethane), oktokrilen (Octocrylene), etilheksil salicilat (Ethylhexyle Salicylate), etilheksil metoksicinamat (Ethylhexyle Methoxycinnamate), oktil metoksicinamat (Octyl Methoxycinnamate) in benzofenon (Benzophenone). Na njenem »črnem seznamu« krem z zapisanimi sestavinami so se tako znašli izdelki javno ožigosanih znamk, ki so med najpogosteje prodajanimi tudi pri nas. Vsi globoko zaskrbljeni, zainteresirani ali samo firbčni lahko svojo radovednost potešite na prvi spodnji povezavi.
Kaj ti izsledki torej pomenijo? Med drugim očitno tudi, da kvaliteta kreme za sončenje ni odvisna le od njene maloprodajne cene. To ugotavljajo tudi slovenske tržne raziskave, ki so po opravljenih analizah v javnost ponesle šokantno novico, da kremo za sončenje, ki se ponaša z najboljšo kakovostjo, lahko kupimo po daleč najugodnejši ceni! Kako je to mogoče, lahko ugotovite sledeč drugi povezavi. Skeptiki, ne pozabite, da živimo v kapitalističnem svetu znamčenja, v katerem vodilne vloge igrajo zveneča imena, vsebina je le postranska zadeva …
Ko se boste, zadovoljni z lastnim poznavanjem o varni uporabi krem za sončenje, naslednje poletje nastavljali soncu ter kremo po ohladitvi v morski vodi dodatno na debelo nanašali, ne pozabite, da s tem sicer varujete svoje telo, okolja pa niti ne. Ali ste vedeli, da kemični UV-filtri (zgoraj našteti, ki se jim je fino izogibati) škodujejo tudi organizmom v vodi? Zaradi nevestne rabe sončnih krem so izumrtju izpostavljene morske korale – v vodi namreč pustimo približno četrt na kožo nanešenih substanc. Pa je uporaba krem z omenjenimi UV-filtri prepovedana le v enem ekološkem morskem parku na svetu (Xel-Ha v Mehiki, če koga slučajno zanima).
Po vsem zapisanem se tudi sama sprašujem, kako varne so kreme za sončenje v resnici. Če je že težko najti kremo, ki je dovolj kakovostna, da jo bom brez strahu za lastno zdravje nanašala nase, bom z njeno pogosto uporabo – po vsakem kopanju, po prhanju, po brisanju vode in/ali potu, pač tako pogosto, da bo na moji koži ves čas izpostavljanja soncu – ogrožala naravo in, glej ga zlomka, posredno spet samo sebe. Nam potem za splošni blagor v visokih poletnih temperaturah res preostane le še ždenje v senci in ohranjanje aristokratske bledice? Tolažim se s tem, da se zgodovina rada ponavlja; gotovo tudi to pride spet v modo.
Viri:
1. J. Erznožnik: Pozor, kreme za sončenje. Mladina 31/2009 (7. 8. 2009). 48–49. Dostopno tudi na: http://www.mladina.si/tednik/200931/pozor__kreme_za_soncenje_
2. Najboljša je najcenejša krema za sončenje. Dostopno na:
http://24ur.com/novice/slovenija/najboljsa-je-najcenejsa-krema-za-soncenje.html#comment
