Glasba je del našega vsakdana. Prav posebno dimenzijo pa dobi, ko jo predstavimo kot spremljevalko otrokovega razvoja. V vsakem obdobju zorenja in odraščanja na drugačen način bogati ter vpliva na njegov svet.
S prihodom na svet predstavlja glasba otroku enega izmed dražljajev, ki se jih mora naučiti sprejemati. Vendar mu ni tuja, kajti glasba ni samo kompleksna človekova stvaritev, pač pa ima lastnosti, ki so povezane z našim življenjem. Ena izmed teh je ritem.
Ritem, ki v glasbi pomeni enakomerno izmenjavanje poudarjenih in nepoudarjenih zvokov, prežema večino življenjskih funkcij, pojavov in opravil. Ritem se zrcali v bitju človekovega srca, mežikanju oči, hoji, vdihu in izdihu, budnosti in spanju. Za uravnoteženo in zadovoljno življenje je potrebno ohranjati določen ritem in ravnotežje. S tega vidika je glasba s ponavljajočimi ritmičnimi vzorci človeku že od malega zelo blizu.
S poslušanjem glasbe lahko otroka vpeljemo v svet ritmov in ponavljajočih se glasbenih prvin. S tem je povezano tudi pridobivanje in izgrajevanje občutka za red, pravilnost in točnost.
Z razvojem gibalnih sposobnosti bo otrok postopoma začel zvoke spremljati tudi z gibanjem. Glasba nudi številne priložnosti za urjenje gibalnih sposobnosti in spretnosti, saj gibanje spodbuja in ga usmerja. Otrok lahko ob glasbi oponaša gibanje različnih živali in rastlin ali pa ustvarja gibe povsem spontano. S tem uri različne sposobnosti (ravnotežje, koordinacijo, gibčnost, moč), se uči novih gibalnih spretnosti in zadovoljuje svojo naravno potrebo po gibanju. Preko gibanja ob glasbi otrok spoznava svoje telo, gibalne zmožnosti in prostor, v katerem se giblje.
Otrok lahko skače, teka, divja, se spotika, plazi in izvaja različne vragolije ob različni glasbeni spremljavi. S tem se telesno in duševno sprosti. Starši naj otroku predstavijo poslušanje in ustvarjanje glasbe kot enega izmed možnih »ventilov« za sproščanje napetosti. Poznavanje različnih načinov sproščanja mu bo olajšalo premagovanje stresnih situacij pri stopanju po celotni življenjski poti.
Otrokova želja po petju je povezana z njegovim jezikovnim razvojem. Marsikdaj si otrok ob gledanju slikanic in igri z igračami izmišlja različne napeve. Pri tem preizkuša svoj besedni in glasovni zaklad ter s posnemanjem odraslih preizkuša svoje nove zmožnosti. Pri tem mu je v pomoč slušno zaznavanje, ki zajema slišanje, prepoznavanje, razlikovanje, razumevanje in zapomnitev različnih zvokov. S spodbujanjem slušne percepcije lahko vplivamo na izboljšanje otrokovih veščin poslušanja in na večji razpon pozornosti, kar posledično vpliva tudi na izboljšanje razumevanja informacij, pridobljenih po slušni poti.
Glasba ugodno vpliva tudi na otrokov socialni svet. Preko glasbe in plesa pride v stik z vrstniki in si med njimi poišče prijatelje. S spoznavanjem različnih glasbenih del pa se sooči s kulturo domačega in tujega okolja, z razlikami in drugačnostjo med ljudmi, ki se jih uči spoštovati.
GLASBENE URICE ZA NAJMLJAŠE
Da glasba ugodno vpliva na številna področja otrokovega razvoja, od gibalnega, čustvenega, miselnega, do socialnega, je v svetu znano že dalj časa. To dokazujejo številne zelo obiskane glasbene delavnice za starše z dojenčki in malčki. Tako imajo pri JoJingles razprostrtih okoli 500 centrov po celotni Angliji in na Irskem, ki organizirajo glasbene urice za malčke od šestega meseca pa do petega leta starosti, v Los Angelesu pa pri Music’n’me začenjajo z glasbenim programom pri dojenčkih, starih komaj tri tedne.
Pri tem seveda ne gre za to, da bi otroka čim hitreje naučili pravilno peti in igrati na instrument ter iz njega naredili čudežnega otroka. Glavni namen je, da mu v prvi vrsti omogočimo stik z njegovim občutljivim ušesom primerno glasbo ter mu z glasbenimi igricami kasneje vzbudimo veselje do petja, plesa, glasbenega in domišljijskega ustvarjanja.
Nesmiselno se je tako zgodaj obremenjevati, če otrokovo petje in igranje ne zveni »pravilno«. Otroka v tem obdobju nagrajujemo za trud in ga spodbujamo k sproščenemu in spontanemu glasbenemu izražanju. Predvsem naj bo glasba od samega začetka za otroka povezana z veseljem in zadovoljstvom.
Za konec naj predstavimo še zelo simpatično glasbeno igrico, ki se jo lahko greste z vašim dojenčkom ali malčkom:
BIBA LEZE (M. Voglar)
Biba leze brez oddiha,
blja, blja, blja,
Biba leze in sopiha,
blja, blja, blja.
Biba je do vrat prišla.
Trk, trk, trk,
je kdo doma?
Med izgovarjanjem besedila ritmično stopamo s kazalcem in sredincem ene roke po otrokovem telesu od nog navzgor. Sledi kratka prekinitev, nato pa potrkamo po otrokovem čelu ali bradi. Namen igrice je, da otrok doživi ritmično enakomernost besedila, nato pa občuti nasprotje le-tega, nov ritem pri trkanju.
Nevenka Tršan Hočevar, akad. glas.
Nika Jenko, absol. ped. fakul.
