V času, ko je Jezus iz Nazareta opravljal svojo duhovniško službo in potoval kot Jezus Kristus po Palestini v zadnjih treh letih svojega življenja od tridesetega do triintridesetega leta starosti, so v njem celotne kozmične moči nadaljevale svoje delo. Ali drugače, Kristus je bil ves čas pod vplivom celotnega vesolja. Napravil ni niti enega koraka brez delovanja kozmičnih sil v njem. Dogodki teh treh let so bili zaporedno uresničevanje njegovega horoskopa, ker se je v vsakem trenutku dogajalo tisto, kar se običajno zgodi le ob rojstvu. To je bilo mogoče, ker je celotno telo Natana Jezusa ostalo občutljivo na vpliv vseh sil kozmičnih duhovnih hierarhij, ki vodijo svet.
Zdaj, ko vemo, da je celoten duh vesolja prodrl v Jezusa Kristusa, se lahko vprašamo, kdo je bilo bitje, ki je odšlo v vasico Kapernaum in v druge kraje, kamor je šel Jezus. Bitje, ki je tiste čase hodilo po Zemlji, je prav gotovo izgledalo kot druga človeška bitja. Toda sile, ki so delovale v njem, so bile kozmične sile, ki so prihajale od Sonca in zvezd. One so usmerjale njegovo telo. Celotno bistvo vesolja, ki mu Zemlja pripada, je določalo, kar je Kristus Jezus delal. To je razlog, da se tako pogosto v evangelijskih opisih Jezusovih dejanj namiguje na nebesne konstelacije. V evangeliju po sv. Janezu je opisano, da je bilo ‘okrog desete ure’, ko je Jezus našel svojega prvega učenca. V tem dejstvu se je izrazil celotni duh vesolja na način, ki je ustrezal omenjenemu trenutku. Take navedbe so manj očitne na drugih mestih v evangelijih, a ljudje, ki jih znajo brati na pravi način, jih bodo našli vsepovsod.
Čudežne ozdravitve bolnih je tudi treba razumeti na ta način. Poglejmo si le en odlomek, ki pravi: ‘Zdaj, ko je sonce zašlo, so vsi, ki so imeli doma bolnike z različnimi boleznimi, le-te pripeljali k njemu, on pa je polagal roke nanje in jih zdravil.’ (Luka 5: 40). Kaj to pomeni? Tukaj pisec evangelija poudarja, da je bilo to zdravljenje povezano s konstelacijo zvezd in da je bila v tistih časih potrebna konstelacija zvezd samo v času po zatonu Sonca. Z drugimi besedami, v tistih časih so se lahko zdravilne sile manifestirale le po sončnem zahodu. Kristus Jezus je prikazan kot mediator, ki je povezal bolne s silami vesolja, ki so bolnike lahko ozdravile ob natanko določenem času. To so bile iste sile, ki so delovale kot Kristus v Jezusu. Zdravljenje je potekalo ob Kristusovi prisotnosti, ki je izpostavila bolne zdravilnim silam vesolja. Te zdravilne sile so bile lahko učinkovite le v ustreznih pogojih v prostoru in času, kot smo opisali. Kozmične sile so delovale na bolne skozi njihovega predstavnika, Kristusa.
Te kozmične sile so na tak način lahko delovale samo v času, ko je bil Kristus na Zemlji. Samo tedaj so bile kozmične konstelacije tako povezane s silami v človeškem organizmu, da so bile določene bolezni lahko ozdravljene, ko so te konstelacije delovale na posameznika skozi Kristusa Jezusa. Ponovitev teh pogojev v kozmični in zemeljski evoluciji je tako nemogoča, kot je nemogoča ponovna inkarnacija Kristusa v človeškem telesu. Življenje Kristusa Jezusa je bil torej zemeljski izraz določenega odnosa med vesoljem in človeškimi silami. Ko so bili bolni ljudje nekaj časa ob Kristusu, jim je njihov bližnji kontakt s Kristusom omogočil odnos z makrokozmosom, kar je imelo zdravilen učinek nanje. (Naprej čez 3 dni.)