Poezija Sonje Votolen

0
431

Je t’ai vu

Stala sem bosa ob nogah svetilnika

Bila sem izgubljena ladjica pod utripajočo svetlobo

Trenutek svetlobe trenutek upanja

v brezmejno tišino kraja

kjer je in bo ko me ne bo a vendar bom

Je povedal toujours  toujours avec moi

Me je videl stati  Ko sem bila

kot zadnja školjka na pesku

Me je pustil pošiljati tihe krike v morske svobode

Me je hotel ujeti v črnino nebesed

Avtorica fotografije: Sonja Votolen