KINODVOR: Mestni kino
Dva obraza januarja
Po istoimenskem romanu Patricie Highsmith.
Režija Hossein Amini, scenarij Hossein Amini (po knjižni predlogi Patricie Highsmith), fotografija Marcel Zyskind, montaža Nicolas Chaudeurge, Jon Harris, glasba Alberto Iglesias, produkcija Robyn Slovo, Tom Sternberg, Tim Bevan, Eric Fellner, igrajo Viggo Mortensen, Kirsten Dunst, Oscar Isaac, David Warshofsky, Daisy Bevan, Aleifer Prometheus, distribucija v Sloveniji Cinemania group.
Festivali, nagrade Svetovna premiera na festivalu v Berlinu 2014. San Francisco 2014. Sydney 2014. Los Angeles 2014.
Zgodba
Atene, 1962. Karizmatični Chester MacFarland in njegova privlačna žena Colette preživljata počitnice v Atenah. Med obiskom Akropole jima pot prekriža grško govoreči Američan Rydal (ravno mu je umrl oče, a on to ignorira, za kar mu je kmalu žal, in mogoče v Chestru uzre lik svojega očeta), ki pod krinko vodiča slepari mlade turistke. Ko par mladega prevaranta povabi na večerjo, Rydal, očaran nad prelepo Colette in premožnim ter prefinjenim Chesterjem, povabilo brez oklevanja sprejme. Toda zakonca MacFarland nista tisto, za kar se izdajata, Chester je velik prevarant, zato ga v hotelu obišče detektiv, v prerivanju ga Chester ustreli. In trojica se kmalu znajde na begu, od Aten prek Krete do zakotnih ulic Istanbula.
Britansko-iranski scenarist in režiser Amini ne poskuša ustvarjati ne kinetičnega trilerja ne spektakularnih pregonov, raje sledi spolnim in ekonomskim nagonom protagonistov, kajti lepa Colette in Rydal se zaljubita, Chester, eleganten, dokler ga ne stisnejo v kot, se čedalje globlje »potaplja«, sicer pa je večplasten lik s širokim moralnim razponom, ki seže od pokvarjenega goljufa do moža, zmožnega pokore. Nenehno pijan, poten pod svojim slamnatim klobukom in priklenjen na kovček, poln dragocenosti, se nasproti Rydalu kaže kot ostudna, a človeška figura. Chester v nesrečnem naključju ubije celo svojo ženo, ki jo ljubi. Res pa je, da se je zaradi ljubosumja hotel »rešiti« Rydala.
Konec filma je za umirajočega Chesterja »očiščenje« in priznanje krivde.
Film je klasično eleganten psihološki triler, prežet s hitchcockovskim suspenzom in bolj polnokrven od literarnega izvirnika, istoimenskega romana Patricie Highsmith. Druga polovica filma tako kar utripa v stopnjevanju nesreč in nespametnih odločitev, vse hitrejšem tempu in vse bolj mračni atmosferi.
Na začetku filma Rydal govori o tem, kako ‘kruto se bogovi šalijo z ljudmi’. Vsi trije glavni liki so na milost in nemilost prepuščeni bogovom, vendar so v svojem kljubovanju usodi hkrati uporniški.
Režiser ni želel ustvariti nekakšne razglednice Grčije in Turčije 60-ih let, pač pa prikazati svet, ki bi odražal njihovo psihološko stanje duha in sestop v nekakšno osebno podzemlje.
Kritike
»Scenarist filma Vozi! v omamnem filmu suspenza, ki se odvrti na evropskem jugu, spretno spaja značilne poteze Hitchcocka in Highsmithove /…/ Le kako bi si lahko Turčijo in Grčijo ogledali bolje kot v družbi teh privlačnih zločincev na begu pred lokalnimi oblastmi? /…/ Amini, znan zlasti kot avtor adaptacij Let bele golobice in Vozi!, polnih podteksta in implicitnih pomenov, blesti v podajanju neznatnih in neizgovorjenih napetosti med liki. Za svoj režijski prvenec je izbral skrajno tvegan primerek in ga uprizoril z osupljivo samozavestjo.«
– Peter Debruge, Variety
»Dva obraza januarja – magari Dva obraza Janusa, če smo že ravno pri različnih obrazih iste reči, je romantični film noir, v katerem bi vsi radi začeli znova, a jih njihova razredna “usoda” stalno izdaja in vleče nazaj, in atmosferski ubežni blues, ki izgleda tako, kot bi imel Hitchcock v Grčiji za prevajalca Antonionija.« ZA
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
Po obisku Kinodvora in ogledu filma zapisala: Maja Drolec
