To je modrost vseh modrosti;
le kdor ju mora vsak dan priboriti,
zasluži si življenje in prostost.
In preživi z nevarnostjo obdan
Otrok, mož, starec tu svoj plodni dan.
To mrgolenje še bi videl rad,
Stal s prostim ljudstvom sredi prostih trat.
Tedaj trenutku smel bi deti:
Postoj, tako si lep, postoj!
Sled mojih zemskih dni v teku stoletij
Ne bo izginil za menoj. –
Ko čutim te visoke sreče utrip,
Že zdaj uživam svoj najvišji hip.
