Robert Perišić: »Naš človek na terenu«
Italo Calvino: »Baron na drevesu«
Niko Grafenauer: »Diham, da ne zaide zrak«
Prežihov Voranc: »Jamnica«
Vabimo vas na predstavitev knjig
Roberta Peršića, Itala Calvina, Nika Grafenauerja in Prežihovega Voranca
v ponedeljek, 18. oktobra 2010, ob 12. uri,
v prostorih Študentske založbe,
na Borštnikovem trgu 2, v Ljubljani.
Robert Perišič: Naš človek na terenu
Prevod: Dušan Čater
Spremna beseda: Đurđa Strsoglavec
Obseg: 375
V svojem prvem romanu Naš človek na terenu, ki je izšel v začetku oktobra pri Študentski založbi, Perišić ostaja zvest poetiki, ki smo je vajeni iz kratkih zgodb. In temam, ki jih je v Našem človeku na terenu precej takšnih, ki so značilnost tudi »slovenskega terena«. Perišićeve literarne osebe so socialno determinirane, predstavljene v konkretnih urbanih okoljih, tematizirajo se zgodbe mladih ljudi okrog tridesetih let, najpogosteje potisnjenih na obrobje (socialno, finančno, družbeno), pripovedovanje je razpršeno in odslikava depresivnost, nevrotičnost, absurdnost, brezizhodno ujetost v posttranzicijskem hrvaškem času in prostoru.
Italo Calvino: Baron na drevesu
Prevod: Nataša Kos
Spremna beseda: Mladen Dolar
Obseg: 304
Calvino v romanu Baron na drevesu ustvari svet, ki je potopljen v zgodovino, filozofijo in politiko Voltairove dobe, istočasno pa ponazarja vsakodnevno bivanje posameznika in njegov odnos do družbe. Le pisatelj njegove veličine nas lahko prepriča, da verjamemo junaku, ki živi na drevesih, saj če "hočemo dobro videti zemljo, moramo od nje držati potrebno razdaljo". Roman je leta 1957 prejel prestižno italijansko nagrado za književnost Viareggio.
*Zaradi tiskarske zamude bodo recenzetski izvodi Calvina na voljo čez 10 dni. Hvala za razumevanje.
Niko Grafenauer: Diham, da ne zaide zrak
Spremna beseda: Aleš Šteger
Obseg: 565
Niko Grafenauer je znan slovenskim bralcem kot nadvse vsestranski ustvarjalec za odrasle in otroke, prevajalec, esejist in legendarni urednik Nove revije, ena od gonilnih sil slovenske pomladi, intelektualec in družbeni kritik, akademik in izjemno srčen in strasten sogovornik. Nedvomno pa stoji v samem osrčju Grafenauerjevega ustvarjanja njegov izjemen pesniški opus. Knjiga Diham, da ne zaide zrak prinaša vse Grafenauerjeve izvirne zbirke pesmi za odrasle, legendarno zbirko Skrivnosti ter več kot dvajset novih, doslej neobjavljenih pesmi, ki izpričujejo pesnikovo ustvarjalno in intelektualno vitalnost. Knjigo zaokrožujejo ključni Grafenauerjevi avtopoetološki eseji ter izčrpna spremna beseda Aleša Štegra.
Prežihov Voranc: Jamnica
Spremna beseda: Urška Perenič in Miran Hladnik
Obseg: 519
Na literaturo Prežihovega Voranca so ključno vplivali dogodki med obema velikima vojnama. Njegova Jamnica je bila napisana pred drugo vojno, prvič pa je lahko izšla šele leta 1945 in spada med avtorjeve ključne romane, poleg Požganice in Doberdoba. Jamnica je zgodovinski roman, v katerem je Prežihu uspelo naslikati prepričljivo podobo časa med leti 1920 do 1930. Gre za leta korenitih družbenih sprememb, tako socialnih, političnih kot tudi ekonomskih, kar je korenito zamajalo tudi sistem družbenih in osebnih vrednot. Vse to človeško vrenje, vzpone in padce je Voranc umestil v svojo romaneskno okolje Jamnice, ter skozi usode številnih likov prepričljivo ubesedil slovenski in tudi širši srednjeevropski trenutek, katerega odmev je slišati še danes.
Vljudno vabljeni!
NE ZAMUDITE TUDI:
NOVI POGLEDI NA PREŽIHOVEGA VORANCA
Cankarjev dom, dvorana M3 – M4, četrtek, 21. 10. 2010 (11h – 19h)
Organizatorja: Študentska založba in Prežihova ustanova
Partnerja: Cankarjev dom in revija Jezik in slovstvo
V letošnjem letu je minilo šestdeset let od smrti enega najvidnejših slovenskih prozaistov – Prežihovega Voranca. V poletju 2010 je izšel v knjižni zbirki Beletrina ponatis romana Jamnica, v kratkem pa pri Beletrini načrtujemo tudi izbor njegove manj znane kratke proze, ki ga bo naredila dr. Silvija Borovnik. Ker je od zadnjega simpozija o delu Prežihovega Voranca minilo že več desetletij, smo se odločili, da skupaj s Prežihovo ustanovo in Cankarjevim domom organiziramo mednarodni simpozij o ustvarjanju Prežihovega Voranca, ki bo ponudil nove poglede na delo enega najpomembnejših slovenskih pisateljev. Poslušali bomo prispevke vidnih slovenskih in avstrijskih literarnih raziskovalcev, ki bodo govorili o tematskem regionalizmu v delih Voranca, o koroškem vprašanju pri Vorancu, o humorju in groteski v njegovih delih, o Vorančevi kratki pripovedi, o koroški jezikovnosti v delih Voranca in o pisateljivih mladinskih besedilih.
