Zbudila sem se v mehkobo jutra ob istoimenski pesniški zbirki Vladimire Rejc, Mehkoba jutra. Zbirka je izšla z letnico 2026 pri Založbi knjig Kulturni center Maribor. Skrbno jo je uredil Gregor Lozar, ki je tako kot v pesniški zbirki Vladimire Rejc, Mehka tema (2025), pesmi umestil na spodnji del lista, kot da pripovedujejo – Tukaj trdno stojimo. Tako je in nič drugače.
V zbirko nanizane pesmi so sodobne, nežne, pozitivne in spodbudne. Prav vsaka nas nagovori k obujanju lastnih zgodb in doživetij.
Nenadoma me iz zasede posrkajo spomini.
Mislim nate. (str. 44)
Novi verzi polzijo kot svila, se me dotaknejo in ustavijo.
V najlepši svetlobi dneva.
Ujameš mojo željo.
Objamem te.
Ostani. (str. 38)
Sedim na terasi, opazujem lepoto dneva, moje misli pa potujejo z verzi.
Iz oblakov me oplazi čarobna svetloba.
Občudujem jo v razkošju smrekovega gozda.
Na jasi, polni marjetic, te objamem za trenutek. (str. 48)
Za hip pomislim na minljivost.
Med jesenskim listjem
se je ustavil čas.
Zapleten v spomine. (str. 81)
V Mehkobi jutra se prepleta pesničina poezija z umetniškimi slikami njene hčerke Ide Zupan, kar daje pesniški zbirki poudarjeno vrednost. Takšne zbirke imajo dolgi rok trajanja, saj lahko z njimi potujemo od jutra do večera vsak dan.
Napisala dr. Vlasta Črčinovič Krofič
Maribor, 22. 06. 2026
