Vprašanje, s katerim se dandanes vsi soočamo, je, ali lahko zaupamo znanstvenikom. Ti se trudijo in hočejo poskrbeti za naše življenje, da bo čim bolj preprosto in primerno tempu, s katerim se vsak izmed nas sooča. Vprašanje pa bi si lahko zastavili tudi tako, da se vprašamo, ali je res potrebno toliko novih odkritij in toliko novih inovacij na področju elektronike? Moje mnenje je, da so si bili ljudje včasih bližje drug drugemu in predvsem so si vzeli več časa za druženje. V današnjem času pa kamorkoli pogledamo, vidimo neko novo tehnologijo in bitko med velikimi tovarnami in proizvodnjami, kako najbolj pritegniti ljudi, da bodo kupili nov telefon z novimi aplikacijami, ki naj bi nam služil. Pa čeprav je bil prvotno telefon naprava, namenjena za klice in kasneje tudi za kratka sporočilna besedila oz. »sms-je«. Tehnologija je tako napredovala, da sedaj zaradi telefonov že ne potrebujemo računalnikov, televizije ipd. Ali je vse to potrebno? In kje je neka razumna meja, ko se bo reklo stop? Ali lahko zaupamo znanstvenikom? Odgovori so si različni in moje mišljenje je, da je to tudi prav. Pozitivna lastnost vseh teh inovacij je zagotovo to, da zaradi sposobnejših računalnikov, telefonov in tudi razvoja avtomobilov in ostalih prevoznih sredstvih lahko dan popolnoma izkoristimo in naredimo stvari, o katerih so ljudje samo sanjali pred 200. leti. Negativna lastnost pa je ta, da preveč hitimo, si ne vzamemo dovolj časa za svoje bližnje in ljudi, ki so nam stali ob strani. Hitimo doma, v šoli, v službi in življenje se odvija hitreje, tako da bomo to hitrost težko obvladovali. Znanstveniki so nas pripeljali do te točke, ko imamo dovolj vseh predmetov, ki nam lajšajo življenje. Malo kdo si lahko v tem času predstavlja, kako bi bilo priti domov iz službe ob 16. ali 17. uri popoldne in si pripraviti večerjo skupaj z vso družino. Ker smo se naučili živeti stresno, je lažje vklopiti mikrovalovno pečico in si pogreti zmrznjeno hrano. Zgoraj naštete stvari so zagotovo na strani negativnih učinkov in nam oz. vsaj meni porajajo neke dvome o tem, ali sploh kdo ve, kdaj in kako bomo prenehali z razvojem. Ali bomo zaradi vseh novih inovacij na različnih področjih srečnejši? In ali bomo zaradi tega imeli lažje življenje, ali so to samo bližnjice, po katerih hodimo? Vsekakor pa bi bilo nepravično do znanstvenikov, če ne bi napisal tudi nekaj pozitivnih lastnosti. Če si pogledamo razvoj na področju elektrike, računalništva, lahko opazimo, da se je vse skupaj začelo z idejami o tem, kako bo računalnik sestavljen, in ko so se začele udejanjati, lahko ugotovimo, da si v tem desetletju malokdo lahko predstavlja dan brez te mogočne naprave. Prihranil nam je čas z novicami, brskanjem po internetu. Zaradi interneta je delo doma lažje. Če nisi mojster za popravljanje neke stvari, se sprehodiš do svojega prenosnika, odpreš internetni brskalnik in v google.si vpišeš iskano stvar. Tako si lahko sam svoj mojster na domu. Omogočil nam je tudi sposobnejša orodja, s katerimi lahko delamo. To je mnogo inovacij in kljub temu da vse te stvari stanejo, predvsem priklop na elektriko, so znanstveniki razvili predmete, kot so npr. varčne žarnice, ki nam pomagajo pri osvetlitvi prostora z bistveno manjšo porabo kot navadne. Vsekakor so v nam poznanih okoliščinah na nas vplivali pozitivno in negativno. Poglejmo pa si tudi primer, ko nas znanstveniki opozarjajo na to, kaj delamo narobe.
Mnogi poznamo film An Inconvenient Truth oz. Neprijetna resnica, ki govori o tem, kako znanstveniki odkrivajo, da bomo v prihodnjih desetletjih zaradi vseh izpustnih plinov in onesnaževanja okolja izgubili ledene ploskve na severnem polu.
Rad bi izpostavil citat znane osebnosti g.Alberta Arnolda Gora, ki pravi: »Je res svet tisti, ki nas bo izdal, ali pa smo nemara mi tisti, ki izdajamo svet?«
In ravno zato potrebujemo znanstvenike, da nas opozarjajo na nevarnosti, s katerimi se lahko soočimo v prihodnosti, da nas pripravijo na te situacije in da bomo vedeli kako pravilno odreagirati. Za dobro vseh ljudi na tem svetu si želimo, da bi znanstveniki med seboj sodelovali, si izmenjavali mnenja in da ne bi gledali drug drugega kot nekoga, ki mu je nemogoče zaupati in bi v njem videli konkurenco, ampak nekoga, s katerim lahko sodelujejo in skupaj vodijo človeštvo po pravi poti. Torej, ali lahko zaupamo znanstvenikom? Mislim, da je pravilni odgovor da! Moramo jim zaupati, a tudi vedeti, da njihovo delo ni lahko in potrebujejo vso našo podporo.
Simon Corn, 2.letnik
Tehniški šolski center Nova Gorica, Elektrotehniška in računalniška šola
Mentorica: Bojana Modrijančič Reščič
