Prodajalec sladkorne pene briše znoj
in preklinja sonce, ki topi razum,
preklinja vlažno stanovanje, bedno plačo,
vsiljive otroke, ki se drenjajo pred pultom: preklinja v nekem svojem jeziku,
ki mu prinaša slike domačega kraja, preklinja
mladostno ihtavost in tisočkilometrske
razdalje.
(Gregor Kocijan: V nove zarje, Slovensko berilo za osmi razred osnovne šole, Mladinska knjiga, 1989)
Kako se pesem nadaljuje? Kaj veste o avtorju pesmi? Pišite v komentar. Drage bralke, dragi bralci, veliko poetičnih užitkov!
