Andrej Medved, uveljavljen ustvarjalec, tudi pesnik.
Drhtenje – v mrtvaški prt, v
prebodene oči, v belino bežnih senc metuljev; v
preddverju. Kot v strahopetnosti, privid, ki skrije, v neskončnosti,
studenec v breznu; kot razsnovljena
prst, v ognjeniku; kot stebla vetru, in mračnjaški spev,
v dokončnosti brezzračnega prostora; kot gladka kepa kože, v ognju
in v temi, ki nas zagrne. Kot z
zlomljenimi udi, v tesnobni ples se spremeni,
v pobočja iz kosti, poslednje sanje; z upepeljenimi obrazi.
