Po lenobi in trohnobi v sobi zaudarja,
kjer Hvala pod mizo in Dolgčas in Dolgčas po kavču se valja.
Za vse razen hranjenje in spanje sta slepa in gluha,
za njena trebuha pa kuha mama Potuha.
(Andrej Rozman: Rimanice za predgospodične, ilustriral Zvonko Čoh, Dzs, 1993)
Drage bralke, dragi bralci, kako se pesem nadaljuje?
Pišete poezijo? Jo ustvarjate? Svoja razmišljanja nam pošljite na [email protected].
Kvalitetne zapise bomo objavili v Ventilatorju besed. Veliko ustvarjalnosti!
