Andrej Škufca: Črni trg

0
183

 

 

Andrej Škufca: Črni trg

19.5.–16. 8. 2020

 

  • Razstava je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na ogled od torka, 19. maja.
  • Kuratorka razstave je Àngels Miralda.
  • Na ogled do nedelje, 16. avgusta 2020.

Andrej Škufca: Črni trg

Črni trg Andreja Škufce je kiparska instalacija, ki temelji na modularnem ponavljanju. Njeno telo predstavlja futuristično žival, sestavljeno iz naših sodobnih biotehničnih razbitin – naftovodov, oceanskih kablov iz optičnih vlaken, ugorjev, eksoskeletov in najzgodnejših oblik cevastih večceličnih mikroorganizmov. Pooseblja teorije modularnega oblikovanja in samosestavitve, ki ju Keller Easterling opisuje kot “prostorska programska oprema”. Skulpture predstavljajo snov, ki se pretvarja v neskončne kombinacije, gladko črno snov, kakršno je Reza Negarestani opisal kot “črna trupla sonca”. Izhaja iz znanstvenofantastičnih narativov, pri tem pa uteleša biotehnični korpus najnovejšega spekulativnega oblikovanja in teorije. Ta prostorski univerzum je zamišljen kot razgrinjajoči se narativ, ki ga mora opazovalec prečkati. Med teorijo in skulpturo pojavljajoče se dojemanje slika scenarij zastrašujoče, a odprte prihodnosti.

 

Kuratorka razstave je Àngels Miralda.

————————————————————————————————————————

Andrej Škufca

Andrej Škufca (1987) je študiral likovno umetnost v Haagu (KABK) in Ljubljani (ALUO) in leta 2014 diplomiral. Njegovo delo se predstavlja kot kompleksen sistem, ki ga zaznamujejo tehnološko oblikovanje, procesi industrijske proizvodnje in sintetični materiali. V instalacijah ne združuje le tehnoloških in fikcijskih elementov, ampak oblikuje tudi potopitvena in na videz animirana okolja, v katerih človeški agenti nimajo več osrednje vloge. Škufčeva dela so vključena v zbirko Muzeja sodobne umetnosti Metelkova. Je tudi urednik revije ŠUM.

——————————————————————————————————————-

Àngels Miralda, kuratorka razstave

 

Àngels Miralda je samostojna kuratorka, ki živi v mestu Terrassa v Kataloniji. Rojena je bila leta 1990, odraščala pa v Barceloni, Cambridgeu (Združeno kraljestvo), Philadelphii in Princetonu (New Jersey). Nedavne razstave, pri katerih je delovala kot kuratorka, so potekale v latvijskem Centru za sodobno umetnost v Rigi, GMK v Zagrebu, galeriji Zeller van Almsick na Dunaju v okviru festivala curated by, muzeju Angra do Heroísmo na Azorih, galeriji lítost v Pragi in Muzeju sodobne umetnosti v Santiagu de Chile. Med drugim je objavila kataloge za Center Georges Pompidou v Parizu, za Galerío Patricia Ready v Santiagu de Chile in za organizacijo Jerwood iz Londona.

 

———————————————————————————————–

 

 

Podpisi del

 

Andrej Škufca, Zero Hedge, 2019, aluminij, poliuretan, colpoly 7201 (stiren), etil acetat, 4-Hidroksi-4-metilpentan-2-on, dimetilftalat, cikloheksanon, peroksid, silco 9002.

 

Andrej Škufca, M2, 2020, aluminij, poliuretan, colpoly 7201 (stiren), etil acetat, 4-Hidroksi-4-metilpentan-2-on, dimetilftalat, cikloheksanon, peroksid, silco 9002.

 

Andrej Škufca, M3, 2019, aluminij, poliuretan, colpoly 7201 (stiren), etil acetat, 4-Hidroksi-4-metilpentan-2-on, dimetilftalat, cikloheksanon, peroksid, silco 9002.

 

————————————————————————————————

Katalog razstave

 

Katalog, ki spremlja razstavo, sestavljajo štiri besedila spekulativne teorije in teoretske fikcije. Alt Economy of Inner Night avantgardnega pisatelja s psevdonimom Elytron Frass si zamišlja črni trg sanj, kjer sta človeški um in du$a valuta. Avstralska ksenofeministična teoretičarka in pesnica Amy Ireland v The Infinite Sales Bay of the Universe piše o conah in drugih procesih, ki spodkopavajo moč navade. Poljska teoretičarka Bogna Konior razvije skico teorije interneta, ki se navdihuje pri romanu The Dark Forest kitajskega znanstvenofantastičnega pisatelja Cixin Liuja. V zaključnem tekstu Black Natures and the Mountain is a Cannon grški teoretik George Papamatheakis zaplete razlikovanje med naravo in tehnologijo. Katalog je uredil Marko Bauer, oblikoval ga je Jaka Neon. Ima 62 strani.

 

——————————————————————————————————————-

Besedilo kuratorke razstave Črni trg

“Kadar predmet oblikovanja ni predmetna oblika ali krovni načrt, ampak niz navodil za součinkovanje spremenljivk, pridobi oblikovanje nekaj moči in veljave programske opreme. Ta prostorska programska oprema ni stvar, temveč sredstvo za oblikovanje množice medsebojno odvisnih odnosov in zaporedij – posodabljajoča platforma za pregibanje toka predmetov.” – Keller Easterling

Spiralaste roke Črnega trga spominjajo na samosestavljive dele, katerih cilj je popolna avtomatizacija. Njihova algoritmična enakomernost izhaja iz vrhunskih oblikovalskih platform, ki se uporabljajo za sodobno proizvodnjo in njihovo snovno manifestiranje. Pravzaprav so to virtualne vizije in interpretacije, ki oblikujejo naše okolje. Bleščeče črne cevi ponazarjajo svoj zemeljski izvor, naftovode, oceanske kable iz optičnih vlaken, morske jegulje, eksoskelete in najzgodnejše oblike cevastih večceličnih mikroorganizmov. Ti predmeti sploščajo čas v prvobitnost prihodnosti, ki zanika človekovo izjemnost.

Črni trg je prostor trgovanja zunaj pravnih okvirov. Najbolj znan spletni primer, Svilna pot, premika fizične predmete po zemlji prek svoje lovkaste mreže virtualne komunikacije in izmenjevalnih omrežij. Načeloma je anarhistična – molekularna in rizomatična. Lahko se razprši in združi v neskončne tvorbe, pri čemer se nenehno pomika med minljivim in fizičnim. Po svoji biti je to, kar Keller Easterling imenuje aktivna oblika, organ brez telesa, ki v naši družbi obstaja kot skoraj neviden vzporeden svet, njegov modularni, organski in biotehnični korpus pa razkriva duha za institucijami in politično etiko.

Po mnenju avtorjev znanstvene fantastike, kot sta J. G. Ballard ali Stanisław Lem, je zamišljanje prihodnosti vedno način kritiziranja našega lastnega časa. Dandanes neizkoriščen potencial ustvarjanja avtomatiziranih družb radikalne enakosti sicer obstaja, vendar je cilj sedanje korporativne strukture dokončati izčrpavanje čim večje količine materialne in človeške energije na podlagi podivjanega antitehnološkega modela, ki se bolj kot na véliki skok naprej osredotoča na povečevanje potrošnje. Ob uporabi znanstvenih vizij biotehnologije, arhitekture in urbanizma je Črni trg predlog morebitnih prihodnosti, ki zajemajo emancipacijski potencial tehnologije ter ponovni razmislek o vlogi in položaju človeštva v planetarni prepletenosti.

Samostojna razstava Andreja Škufce v Mednarodnem grafičnem likovnem centru prinaša izbor modularnih iteracij iz njegove najnovejše serije. Obstajajo kot del stalno naraščajoče celote, ki se lahko ločuje, združuje ali preoblikuje. Medtem ko so bile na 9. trienalu sodobne umetnosti U3 v Ljubljani, v Futurinih ateljejih Karlín v Pragi in v Galeriji Miroslava Kraljevića v Zagrebu predstavljene po delih, so na tokratni razstavi prvič združene in predstavljene tudi v zbirki teoretskih besedil najrazličnejših publicistov in teoretikov, zbranih pri reviji ŠUM. Revija in platforma za sodobno umetnost in kritično teorijo ŠUM, katere urednik je Andrej Škufca, je bila predstavljena v slovenskem paviljonu na beneškem bienalu in dosledno združuje vizualno umetnost s prelomno tehnologijo in teorijo ter besedni in vizualni način delovanja. Teorija in skulptura, predstavljena skupaj, se združita v prakso za zastrašujočo, a odprto prihodnost.

 

Àngels Miralda

————————————————————————————————————————-

Informacije

 

Razstava je na ogled od 19. maja do 16. avgusta 2020, od torka do nedelje, od 10. do 18. ure.

Dan odprtih vrat: Poletna muzejska noč, 20. junij 2020.

 

S podporo: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana