Polh sedi na koncu veje,
zvezde gleda in jih šteje,
tu sta dve
tam so tri,
kaj bi dal, da jih dobi!
Lešniki so skoraj zreli,
joj, kako so že debeli.
Vrže tri,
vrže dva,
da bi sklatil jih z neba.
In z očmi temo prebada,
kje mu kakšna zvezda pada –
A zaman
a zaman,
joj, kako je poklapan.
Drage bralke, dragi bralci, kako se pesem nadaljuje? Pišite v komentar.
Katere pesmi o polhu še poznate? Katere zgodbe o polhu vas posebej navdihujejo?
