Attilio Bertolucci: Svetilke ljubezni

0
346

Katera pesem vas je razveselila danes? Lahko nam pišete na: [email protected]

Attilio Bertolucci: Svetilke ljubezni

PISMO NA DOM

(NASLOVLJENO NA VERZE GIORGIA BASSANIJA)

Tu je poletje,

Večer za večerom se odprejo

okna, da bi prišel zrak v sobe,

zrcala odsevajo pokrajino,

iz daljave, kdo ve od kod, prihaja

enakomerno, melanholično kukanje.

Star voz, naložen s senom,

se majav oddaljuje, na njem je deček,

skrit v snopu žarkov sonca, ki zahaja,

in v pokošenih bilkah, ki se nerade

vdajajo venenju. ( Adijo, adijo,

stopil si iz ogledala, kam greš?

V bližino , saj še poje tvoj

zabrisani glas, a daleč,

kot so naša gola telesa, za vedno

negibna do drugih,

ujetih v obledele zidu.)

Ta hip neviden govori z možmi,

ki nalagajo košenino v senik

in spravljajo voz v rozeto

mlečnih opek,

obrnjeno k prostranem mestu

v vrtoglavici nižine,

predane večeru.

(Attilio Bertolucci: Svetilke ljubezni, prevedel Milan Dekleva, Mladinska knjiga)