Drage bralke, dragi bralci,
Predstavljamo vam štiri knjižne novosti, ki so danes obogatile naše knjižne police. |
|
|
Tone Partljič: Veter z vzhoda
Nova knjiga Toneta Partljiča Veter z vzhoda nadaljuje pričevanje o pisateljevem rojstnem mestu Mariboru. Tokrat obravnava trideseta leta, ko je Maribor postajal industrijsko središče z železničarskimi delavnicami in unikatno železničarsko stanovanjsko kolonijo, tekstilno industrijo, splavarskim tranzitom na Dravi in elektrarno Fala. To je »mariborska kronika«, zmes zgodovine in fikcije, obrnjena v leto 1934, leto Maistrove smrti in atentatov na kralja Aleksandra v Marseillu in kanclerja Dollfusa na Dunaju.
Raymond Queneau: Cica v metroju
Raymond Queneau je zaslovel prav z romanom Cica v metroju (1959), po katerem je bil že leto po izidu posnet film v duhu odmevnega francoskega filmskega novega vala. V tem romanu je avtor najbolj dosledno uveljavil svoj nazor, da je pravi literarni jezik lahko samo jezik, ki se najhitreje razvija, to je pogovorni jezik. Šaljiva zgodba romana se vrti okrog najstnice Cice, ki iz province pride v Pariz. Njena največja želja, da bi se peljala z metrojem, se zaradi stavke žal ne more izpolniti, druge pariške znamenitosti pa je ne zanimajo. Izvrsten prevod Aleša Bergerja je ujel Queneaujev gibki slog, ki posnema govor in tudi v slovenščini preigrava različne lege in naklone.
Carl Gustav Jung: Arhetipi in kolektivno nezavedno
V prevodu Alfreda Leskovca je izšla nova knjiga švicarskega psihiatra, psihoterapevta in utemeljitelja analitične psihologije Carla Gustava Junga Arhetipi in kolektivno nezavedno. Sestavljajo jo dela, ki so nastala med letoma 1933 in 1955 in orisujejo ter razčlenjujejo osrednja pojma. Jung velja za enega najpomembnejših filozofov in psihologov 20. stoletja. S svojimi deli je zaznamoval svetovno filozofijo, religiologijo, antropologijo in književnost. Razvil je številne koncepte, ki so danes nepogrešljiv del psihologije.
Antonio Scurati: M. Sin stoletja
M. Sin stoletja je roman Antonia Scuratija o Benitu Mussoliniju in njegovem vzponu na oblast ter metodah ustrahovanja, manipulacije in vladanja. Pripovedovalec začne zasledovati njegovo zgodbo 25. marca 1919, ko je bila ustanovljena fašistična stranka Italije, in ji sledi skozi burno obdobje politične krize, začinjene z nenehnimi nemiri, katerih krona je zločinski uboj komunističnega poslanca in voditelja Giacoma Matteottija. Scuratijev tekst je berljiv, tekoč, pripovedno razplasten in bogat, mestoma ironičen ter kljub mračni tematiki duhovit. Delo je prevedla Tea Štoka. |
|
|
Beletrinine novosti so vam že na voljo na policah naše spletne knjigarne in knjigarne Beletrina na Starem trgu 3 v Ljubljani, kmalu pa bodo tudi na policah knjigarn po vsej Sloveniji.
Prijetno branje vam želimo. |
|
|
|
|
|
