Drage bralke, dragi bralci,
dolgi jesenski večeri so kot nalašč za branje knjižnih novosti založbe Beletrina. Poglejte kaj vse je na naše knjižne police prinesel november. |
|
Urška Perenič: Ivan Tavčar – Na valovih življenja, biografija
Leta 2023 obeležujemo vseslovensko Tavčarjevo leto, saj mineva 100 let od smrti tega velikega slovenskega klasika. Biografijo o njem z naslovom Ivan Tavčar – Na valovih življenja, je napisala literarna zgodovinarka Urška Perenič, redna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU.
Michel de Montaigne: Eseji I–III
Založba Beletrina se je lotila zgodovinskega podviga, saj je izdala prvi integralni prevod Montaignevih esejev v slovenščino. Eseje I–III je prevedel Branko Madžarevič, ki je zanje napisal tudi uvodno besedo. Michel de Montaige, rojen Michel Eyquem (1533–1592), je najpomembnejši renesančni filozof in začetnik literarne zvrsti eseja.
Stefan Winkle: Šibe človeštva, kulturna zgodovina kužnih bolezni
V času, ko je spomin na pandemijo koronavirusa še svež in nezaceljen, bomo lahko v slovenskem prevodu Alfreda Leskovca in s spremno besedo Alojza Ihana brali kulturno zgodovino kužnih bolezni z naslovom Šibe človeštva. Knjigo, ki je v izvirniku izšla leta 2005 (v slovenščini bo izšla v dveh zvezkih), podpisuje nemški zdravnik in mikrobiolog Stefan Winkle (1911–2006).
Gitta Sereny: Pot v temo
Pot v temo s podnaslovom Od usmrtitev iz usmiljenja do množičnih pobojev je verjetno ena izmed najpomembnejših pričevanjskih knjig 20. stoletja. Knjigo, ki je bila prvič objavljena leta 1974 in jo lahko zdaj beremo v slovenskem prevodu Marka Košana, je napisala Gitta Sereny (1921–2012), britanska biografinja, zgodovinarka in preiskovalna novinarka, ki je postala prepoznavna po svojih intervjujih in profilih zloglasnih osebnosti.
Nadežda Mandelštam: Spomini (ponatis)
Izšel pa je ponatis Spominov Nadežde Mandelštam v prevodu Aleksandra Skaze. Nadežda Mandelštam (1899–1980) je bila ruska pisateljica in žena pesnika Osipa Mandelštama (1891–1938), ki je umrl v stalinističnem taborišču. Po moževi smrti leta 1938 se je Nadežda iz strahu, da je ne bi pogoltnil gulag, potikala po zakotnih krajih vélikega imperija. Spomine je začela pisati leta 1958 v mestu Tarusa. |
|
Beletrinine novosti so vam že na voljo na policah naše spletne knjigarne in knjigarne Beletrina na Starem trgu 3 v Ljubljani, kmalu pa bodo tudi na policah knjigarn po vsej Sloveniji.
Prijetno branje vam želimo. |
|
|
|
