Gaji, čudežni gaji,
z vetrom v krošnji široki,
z mirom v duši globoki,
z dolgimi, senčnimi loki.
Njihove vejnate roke
skrivajo sanje pred dnevom,
sence pred sončnim obsevom
in tišino pred odmevom.
Njihove prostrane krošnje
so mansarde za ptice,
temne globeli skrivalnice
za vile, škrate in rojenice.
Njihove v zemljo vrasle noge
so obute v svileno travo,
na jasah spe blazine mahov,
da nanje položiš glavo.
Gaji, zemeljski raji,
z vetrom v krošnji široki,
z mirom v duši globoki,
z dolgimi, senčnimi loki…
(Bina Štampe Žmavc: Nebeške kočije, Epta, Založba najlepših slikanic, Ljubljana, 1994)
Drage bralke, dragi bralci, katere pesmi Bine Štampe Žmavc so vam najbolj blizu? Za otroke? Za odrasle?

