domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem
http://www.modrijan.si/knjigarna/knjiga.php?c=449
O knjigi
Teden dni je dovolj časa.
Daljše opisovanje slovenske patološkosti je prenevarno.
Domačijska povest z motorno žago zagotovo ne nadaljuje tradicije slovenskega samomorilskega pripovedništva.
SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ je groteska, v kateri se avtor izdatno zajebava, vendar to počne smrtno resno.
Krištof poskuša v enem tednu z motorno žago urediti svet. Dr. Trobevšek bi rad nadomestil pomanjkanje življenjskih vtisov. Lidija pragmatično ureja svoje enostavne in prijetne potrebe. Duhovi v krošnjah dreves ostajajo neobčutljivi za posvetne zdrahe.
Liki, ki se v povesti sprehodijo od ponedeljka do nedelje, doživijo vse ali nič, občudujejo lepoto, zaničujejo pregrešnost in ne vedo natančno, kaj je lepo in kaj pregrešno.
Domačim živalim in divjim zverem je medtem vse jasno.
Vsem, ki se zavedate, kje živimo, ali pa bi si to želeli: tu je strupena komedija – podalpska komedija s slogom.
In prvenec, kakršnega smo čakali.
O avtorju
Kranjčan. Prvih 26 let življenja preživi, nekako, s staro materjo. Razume, da Hitchcockov Psiho ni fikcija.
Po končani gimnaziji odsluži vojaški rok, kar je povsem nerazumno anahronistično početje.
Zaposli se v livarni, kjer dočaka konec diktature proletariata. Žalosten konec.
Vpiše fakulteto, absolvira nemščino in ruščino ter se izpiše s fakultete.
Opravlja priložnostna dela od barvanja cest do natovarjanja gum. Zaposli se kot viličarist in dočaka smrtonosni, pandemični pohod globalizacije.
Ko mu na delovnem mestu prepovejo uporabo viseče mreže, se zave, da gre svet končno k hudiču.
Preseli se v Posočje, kjer mu nekaj idej in premislekov veličastno propade.
Vrne se v mesto in vpiše drugo fakulteto. To je nedvomno patetično dejanje.
Fanatičen bralec.
