O vseprešinjajoči
silni veter pomladi,
vstani, da očistiš
zemljo in nebo!
Glej, zemlja je gola,
prevlečena od pustih
megla, pokrita z velimi,
odmrlimi stvarmi.
Ti pa nosiš v sebi
vsepoživljajočo
vsepreplavljujočo
silo ognja in voda.
Že raste v tvojem pišu
bobnenje neustavljivih
plazov, že se bliža
potres daljnih gora.
Skorja zime se kolje!
Že šumijo v tebi
sproščeni tokovi,
že bruha požar –
O vseprešinjajoči
silni veter pomladi,
vrzi svoje ognjene
jezike nad nas!
Kako pa se pesem nadaljuje, drage bralke, dragi bralci? Pišite v komentar.
