Leta 1947 je Božo Vodušek v Novem mestu objavil pesem Ladja sanj. Prve, za pesnikovovo načelno miselno naravnost značilne kitice, se glasi takole:
Sončno morje je zalilo
modro jutranjo gladino,
se šumeče potočilo
v tihem parku ob sipino.
Svetli krog, ki ga samotna
gruča jagnedov obdaja,
je kot otok, kjer begotna
ladja sanj za pot pristaja.
Drzen glas uho dosega:
Vkrcajte se za Neznano!
V smer neugledanega brega
je krmilo naravnano!
Gledam zastrmljen od bleska:
gošča jader se razgrinja,
deška igrača sredi peska
v Odkrivalca se spreminja.
(Kajetan Kovič: Križemkraž, Založba Mladinska knjiga,1991)
