Avtorici razstave: Maša Kodrič in Manca Ratković, postavitev gradiva: Restavratorski oddelek Nuk, oblikovanje: Vesna Vidmar
Razstavno gradivo so prispevali Rokopisna zbirka in fond Nuk (rokopisno in knjižnično gradivo), Ančka Gošnik-Godec (izvirne ilustracije), Živa Rogelj in RTV Slovenija (dokumentarni film: Zgodbe Kristine Brenkove); fotografije: arhiv NUK; naslovnice: Založba Mladinska knjiga; besedilo: Otrok in knjiga, 2009, let.36, št. 76, str. 96-98; Knjiga, 1979; let. 27, št. 10, str. 459-468).
KRISTINA – AVTORICA
"Potem pišeš otrokom o srečnih bitjih, ki premagajo vse težave po vrsti, pa najsi bo to deklica Delfina s pomočjo lisice Zvitorepke ali pa račka, ki navsezadnje postane zlata, kot si je želela. S tem poravnaš nikjer vknjižen dolg svojemu lastnemu otroštvu. Kot da nočeš odrasti, ker ti ni dobro v svetu odraslih, ker ni le Patru Panu, temveč tudi v tebi odkritosrčna želja, da bi ostala otrok…"
(izsek iz razmišljanja: dr. Kristine Brenkove: Zakaj pišem za otroke, brošura Nuk, 2009)
Avtorici razstave: Maša Kodrič in Manca Ratković sta zapisali o Kristini Brenkovi, veliki ustvarjalki:
" Urejanje zapuščine, kot je Kristinina, je edinstveno doživetje, za katerega si lahko samo neskončno hvaležen. Tako kot je bilo bogato življenje, delo in ustvarjanje Kristine Brenkove, je bogata tudi njena zapuščina, ki jo hrani Rokopisna zbirka NUK. Gre za eno najobsežnejših zapuščin, ki obsega približno 12000 enot gradiva. Iskreno sva veseli, da je bila naloga urejanja zapuščine zaupana prav nama.
Ob delu z zapuščino so se pred nama odpirali pisani, raznoliki svetovi: povojni svet mladinskega založništva, v katerem je Kristina delovala kot izjemno plodovita in vizionarska" urednica, iskriv in živahen svet slovenskih in evropskih umetniških in uredniških krogov, svet okupirane Ljubljane, bodečih žic, Kristininega zvestega partizanskega kurirstva, dišečih solzic, ki so obljubjale boljši in pravičnejši čas. Svet pristnih in dolečih odnosov življenjskih prijateljev, veselj in razočaranj, trpkih spoznanj krivičnosti sveta in srčne želje osrečevati.
Osrečevati s fantanstičnimi in realističnimi svetovi avtorskih in ljudskih pripovedi, ki jih je Kristina preudarno in z zgledno mero odgovorornosti, vsakega posebej, poudarjala mladim bralcem, ne le pri nas, temveč tudi po svetu.
Med vsemi temi svetovi pa je njen osebni skriti svet, v katerem je ostala čisto čisto samcata. In do konca plemenita…"
(iz brošure: NUK, 2009)
"To so moji najdražji spomini na dr. Kristino Brenkovo, zaresno gospo, pokončno intelektualko, tenkočutno urednico, pisateljico in prevajalko, ki za zmeraj ostaja del slovenske duhovne aristokracije."
(dr. Marjana Kobe: Utrinki spominov na dr. Kristino Brenkovo)
Tudi sama sem veliko ustvarjalko Kristino Brenkovo osebno poznala. Prav tako moja mama Irena Rejc, ki jo je kot mentorica bralne značke gostila na zaključni šolski prireditvi.
Obe s hčerko pa z veseljem vzameva njena bogata knjižna dela v roke. Kot predšolski deklici sem ji brala jaz, zdaj pa z veseljem sama. Imenitna je sploh Deklica Delfina in lisica zvitorepka, ki tudi mene pripelje v čas otroštva in hrepenenj.
Kristina Brenkova je kot prevajalka slovenskih otrokom odprla vrata v svet Pike Nogavičke in Bratca in Kljukca s strehe.
