Notranje morske vode Republike Slovenije obsegajo vsa pristanišča, zalive ter sidrišče koprskega pristanišča, ki ga omejuje poldnevnik 13° 40′ vzhodno in vzporednik 45° 35′ severno.[1] V praksi pa se pri udeležencih carinskih poslov, ki potekajo po našem carinskem ozemlju, kot je na primer plovba tovorne ladje po Jadranskem morju ob pariteti »v/iz Koper«, pojavljajo pravna vprašanja v zvezi z opredelitvijo carinskega ozemlja »Slovencev«.
Z uveljavitvijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško dne 29. novembra 2010[2] je nastal nejasen pravni položaj glede meje med Slovenijo in Hrvaško, podoben tistima v »Celovški coni« med 10. septembrom 1919 in 10. oktobrom 1920 ter na »Svobodnem tržaškem ozemlju«med 10. februarjem 1947 in 5. oktobrom 1954 oziroma 10. novembrom 1975.
Glede na presečni datum po arbitražnem sporazumu – 25. junij 1991 v okviru nekdanje Jugoslavije, drugače kot meja na kopnem, meja na morju med republikami ni določena.[3] Morje je pod jurisdikcijofederacije in ne republik.[4] Državne meje Jugoslavije z Avstrijo in Italijo pa imajo svoj poseben mednarodnopravni izvor. Meja z Avstrijo temelji na mirovni pogodbi iz Saint-Germain-en-Laye z dne 10. septembra 1919,[5] ki določa južno mejo Avstrije z novoustanovljeno »Državo Srbov-Hrvatov-Slovencev« in pogoje glede meje »Celovškega ozemlja« (angl. Klagenfurt area) ter koroškegaplebiscita, ki je potekal 10. oktobra 1920.[6] Državna meja z Italijo je določena z mirovno pogodbo iz Pariza z dne 10 februarja 1947[7] in določa tudi mejo Jugoslavije in Italije s »Svobodnim tržaškim ozemljem«. Demarkacijska črta med conama A in B tega ozemlja je postala razmejitvena črta med Italijo in Jugoslavijo po uveljavitvi memoranduma iz Londona z dne 5. oktobra 1954[8] oziroma s sporazumi iz Osima z dne 10. novembra 1975.[9]
»Kje zdaj domači portič leži tam ob predgorju!«[10]
Žiga Stupica
(https://www.facebook.com/Dajatve)
[1] Člen 5 Pomorskega zakonika (Uradni list Republike Slovenije, številka 26/2001 in naslednji).
[2] Arbitražni sporazum je, ob izpolnitvi pogoja iz 2. odstavka 11. člena sporazuma začel veljati dne 29. novembra 2010, ratificiran pa je z Zakonom o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list Republike Slovenije-Mednarodne Pogodbe, številka 57/2010 in naslednji).
[3] Razdelek B.-III., točka 30 obrazložitve mnenja Ustavnega sodišča RS, številka Rm-1/09-26 z dne 18. 3. 2010.
[4] 10. točka, 1. odstavka 281. člena Ustave SFRJ (Uradni list SFRJ, številka 9/1974 in naslednji) in 1. odstavek 1. člena Zakona o obalnem morju in epikontinentalnem pasu SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 49/1987 in naslednji).
[5] Treaty of Peace with Austria. Signed at Saint-Germain-en-Laye, on 10 September 1919.
[6] Ob upoštevanju rezultatov koroškega plebiscita je bila meja, veljavna na dan 1. 1. 1938, potrjena s členom 5 – State Treaty for the re-establishment of an independent and democratic Austria, Concluded in Vienna, on 15 May 1955, No. I-2949 (United Nations, Treaty Series, 1955, Vol. 217).
[7] Treaty of peace with Italy, Concluded in Paris, on 10 February 1947, No. I-747 (United Nations, Treaty Series, Vol. 49 and 50, 1950).
[8] Memorandum of understanding between the Governments of Italy, the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland, the United Statesof America and Yugoslavia regarding the Free Territory of Trieste, Concluded at London, on 5 October 1954, No. I-3297 (United Nations, Treaty Series, Vol. 235, 1956).
[9] Treaty on the delimitation of the boundary line for the part not indicated as such in the Peace Treaty of 10 February 1947 (with annexes, exchanges of letters and final act), No. I-24848) / Agreement on the development of economic co-operation (with annexes, exchanges of letters and final act), No. I-24849. Vse: Concluded in Osimo (Ancona), on 10 Novermber 1975 (United Nations, Treaty Series, Vol. 1466, 1987).
[10] Anton Aškerc: Klic na morju, v: Jadranski biseri – Balade in romance slovenskih morskih ribičev, Zal. L. Schwentner, 1908 (skan dostopen na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLXXJKTA/ (10. julij 2013)), stran 23, zadnji vrstici 1. kitice. Le-ta na strani 154 pripominja, da je snovi in motive: »… nabiral 1. 1906. in 1907. sam med slovenskimi morskimi ribiči v portičih v Barkovljah, v Kontovelju, v Grljanu ter po vaseh pri Sv. Križu , na Brežini, na Proseku, v Devinu in po drugod v tržaški okolici.”
