Cankarjev dom – 4. koncert cikla sodobne glasbe Predihano: Neofonía

0
115

PREDIHANO

4. koncert

Nedelja, 18. maja 2014, ob 20.00

Klub Cankarjevega doma

 

Miha Haas, klavir

Matjaž Porovne, violina

 

Neofonía

 

Anja Brezavšček, flavta

Valentina Štrucelj, klarinet

Boštjan Lipovšek, rog

Petra Bartol, tolkala

Klemen Golner, klavir

Yasumichi Iwaki, viola

Igor Mitrović, violončelo

Sara Souidi, kontrabas

Paul Clift, elektronika

Steven Loy, dirigent

 

Program:

 

György Ligeti

Etuda št. 4 (Fanfares/ Fanfare)

Etuda št. 10 (Der Zauberlehrling/ Črnošolec)

Etuda št. 11 (En Suspenz/ V odlogu)

 

Unsuk Chin

Double Bind?, za violino in elektroniko

 

Conlon Nancarrow

Študija št. 11

Študija št. 20

(priredba za mali ansambel)

 

Uroš Rojko

Stone Wind II za mali ansambel (krstna izvedba)

 

György Ligeti (1923-2006) je vezivo koncertnega večera, kažipot mlajši skladateljski generaciji, ki je v njem videla ustvarjalca glasbenega jezika z ironično distanco do stare tonalnosti in mojstra nove zvokovne usmeritve. Med leti 1973 in 1989 je bil profesor kompozicije na Visoki šoli za glasbo v Hamburgu in v tem obdobju sta bila med njegovimi študenti tudi južnokorejska skladateljica Unsuk Chin (1961) in slovenski skladatelj Uroš Rojko (1954). Ligetijeve neortodoksne metode poučevanja so bile za študente težka preizkušnja, nekateri (med njimi tudi Unsuk Chin) so za daljše obdobje prenehali komponirati, kljub temu pa so bili prav ti študentje prepričani, da je bil ta odkrit in brezobziren pristop najboljši za iskanje lastne poti. In o tem nas prepričujejo tudi njihovi današnji uspehi.

Vsebinski krog učitelj –učenec se sklene s skladbami Conlona Nancarrowa (1912-1997), pri čemer je zdaj  “učenec” Ligeti. Skladba enega najbolj izvirnih predstavnikov glasbene avantgarde 20. stoletja, ki so nastajale za t. i. avtomatski klavir oz. pianolo, so imele izjemen vpliv tudi na Ligetija in Simfonična pesnitev za 100 metronov je  prav gotovo njegov najbolj značilen tovrstni primer. 

 

Uroš Rojko (1954) Stone Wind

Leta 1997 je na pobudo društva slovenskih glasbenih umetnikov nastala skladba Stone Wind za flavto in klarinet.  Po izvrstni krstni izvedbi v Ljubljani  (Irena Grafenauer, Mate Bekavac) je sledilo nekaj repriz v interpretacijah različnih glasbenikov v Holandiji, Avstriji in Nemčiji, leta 2013 ponovno v Seattlu (Seattle Chamber Players), letos pa še v Darmstadtu in Tübingenu (Ensemble Phorminx).

Na pobudo različnih komornih skupin sem skladbo večkrat predelal, tako so nastale verzije za saksofon, akoredeon in violončelo (2004), za akordeon, klavir in violončelo (2005) ter za klarinet, akordeon in violončelo (2006). V decembru 2003 in v januarju 2004 pa je nastal Stone Wind za flavto, klarinet, rog, tolkala, violino in kontrabas, ki pa, podobno kot omenjene trio-inačice, ni zgolj priredba originalne verzije, temveč nova kompozicija, zasnovana na podlagi izbranega tematskega materiala izhodiščnega dua. »Prototipno« je bila aprila 2004 izvedena v okviru gostujočega koncerta Akademije za glasbo v Amsterdamu (Ansambel MD7).

Misel, zapisana ob prvotni verziji skladbe, ki odraža, ki zrcali moj tedanji pogled na svet, sočloveka in družbo, ki se spričo izkušenj in spoznanj pač ni kaj dosti spremenil, naj pospremi tudi pričujočo izvedbo:

Veter, ki v tisočletjih razkroji kamen, je kot bistra misel, ki potrebuje skoraj stoletje, da uniči človekove slabosti.

 

Informacije: Primož Kristan T (01) 2417 171 E primoz.kristan@cd-cc.si