PO, 16. oktobra, ob 19.30
Abonma Veličastnih 7 in za izven
Balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba
GOSPODA GLEMBAJEVI
"Leo Mujić je ustvaril balet strasti. Sam Krleža bi bil zadovoljen!"
Koreograf, režiser, avtor libreta in glasbeni izbor: Leo Mujić
Glasba: Ludwig van Beethoven, Sergej Rahmaninov
Umetniški svetovalec: Vlaho Bogišić
Dramaturški sodelavec: Ivan Leo Lemo
Scenografija: Stefano Katunar
Kostumografija: Manuela Paladin Šabanović
Oblikovalec svetlobe: Aleksandar Čavlek
Zvok: Svebor Zgurić
Baletna mojstrica: Suzana Bačić
Trajanje: dve uri z enim odmorom
ZASEDBA
George Stanciu
Naci (Ignjat) Jacques Glembay, industrijalec in bankir
Natalia Horsnell
Charlotta Baronica Castelli-Glembay, njegova druga zakonita žena
Takuya Sumitomo
dr. filozofije Leone Glembay, sin Ignjata in prve žene Irene Basilides-Danielli-Glembay
Beatrix Zygmuntowicz Gorjanski/Rieka Suzuki*
sestra Angelika Glembay, dominikanka, rojena baronesa
Andrea Schifano
dr. Iurius Puba Fabriczy-Glembay
Dan Rus
Titus Andronicus Fabriczy-Glembay
Guilherme Gameiro Alves
dr. med. Paul Altmann
Balint Rauscher
dr. teologije in filozofije Alojzije Silberbrandt
Simon Yoshida
von Ballocsanszky, Ulanski Oberlieutenant, eden od baroničinih ljubimcev
Kornel Palinko
Oliver Glembay, sin baronice Castelli in bankirja Glembaya
Eugen Dobrescu
Ivan Glembay, starejši sin Irene Basilides-Danielli-Glembay in bankirja Glembaya
Iva Vitić Gameiro
Fanika Canjeg, partnerica sina stare beračice Rupert
in baletni ansambel Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba
*končna zasedba bo znana v prihodnjih dneh
Baletna produkcija Glembajevih ob glasbeni kulisi izbranih svetovno priznanih skladateljev pomeni velik izziv za koreografa in njegovo umetniško ekipo ter za celotni ansambel, ki se podaja na strastno umetniško pustolovščino. Kakor je Miroslav Krleža rad uporabljal besede, da je z njimi opisoval svet, tako režiser in koreograf Leo Mujić namesto besed rad opisuje svet z gibanjem. Za tokratno pisavo si je izbral besedilo z ogromno besedami, ki ga za baletni oder ni priredil še nihče. In bil pri tem zelo uspešen. Po mnenju nekaterih celo bolj kot sam Krleža.
»Balet Gospoda Glembajevi je senzacionalen! Koreograf Leo Mujić je zelo subtilno dekonstruiral Krleževo besedilo o Glembajevih in ga prevedel v čiste emocije. Ustvaril je balet strasti. Sam Krleža bi bil zadovoljen!« (Bojana Radović, Večernji list, 1. junij 2017)
Leo Mujić
Po končani baletni šoli v Beogradu je diplomiral na L’Ecole-atelier Rudra Béjart v Lozani ter plesno pot nadaljeval v številnih evropskih in svetovnih baletnih ansamblih. Sčasoma se je vedno bolj posvečal koreografiranju ter se kmalu uveljavil kot avtor z zanimivim in sodobnim stilom, v katerem spretno prepleta moderni in klasični baletni izraz. Tako je postal avtorsko zanimiv za številna evropska baletna gledališča. Koreografiral je za Berlinski državni balet, Slovensko narodno gledališče v Ljubljani in Mariboru, Akademijo za glasbo in ples v Zürichu, Pariško narodno opero … Ob koreografskem se ukvarja tudi s pedagoškim delom, gostuje v številnih baletnih ansamblih in šolah. Za baletni ansambel iz Augsburga je režiral celovečerni balet Traumgekrönt, navdihnjen s poezijo Rainerja Marie Rilkeja, v Tokijskem mestnem baletu je koreografiral Smrt in devico, v beograjskem Narodnem gledališču balet v operi Moč usode Giuseppeja Verdija … V zagrebškem ansamblu je leta 2011 koreografiral balet Tišina mojega gozda, navdihnjen s poezijo Dobriše Cesarića, bil je koreograf pri operi Hamlet … Izreden uspeh je dosegel s koreografijo Ana Karenina, nastalo po romanu leva Nikolajeviča Tolstoja, leta 2015 izbrano za najboljšo koreografijo hrvaškega gledališča.
Krležev citat o Glembajevih
Glembajevi, ti brezimni, neznani, anonimni Medžimurci, ki so pet stoletij hodili oblečeni v črno, nosili esene križe po procesijah, brusili kose in zvonili med nočnimi nevihtami, vsi ti brezimni pokojni Glembajevi so vstali v želji zaživeti in se dokazati. In v tem svojem večstoletnem hrepenenju po življenju tudi so zaživeli in se dokazali. A kaj je ostalo od tega silnega glembajevskega hrepenenja po življenju?
Glembajevske ženske so si navlekle svilene krinoline, Glembajevi so se na maše začeli voziti s kočijami, služinčad se je zanje začela znojiti. Več denarja se je kopičilo po staromodnih cehovskih glembajevskih skrinjah, bolj je v glembajevskih glavah in srcih postajalo temno. V tretji generaciji odvetnika Ambroza, bančnika Ignjata in degeneriranca Marijana so se začeli pomalomeščanjenje glembajevske krvi, prevladovanje videza nad vsebino in bohotenje snobizma. Vse to se je dve generaciji pozneje izteklo v slabokrvnost, sušico ter smrti po zdraviliščih in norišnicah, v kriminal in samomore.
Pred predstavo, ob 18.45, vas vabimo na predstavitev knjige Oder. Podoba. Spomin.
Urednik Sobotne priloge Ali Žerdin se bo z novinarko Patricijo Maličev pogovarjal o izjemnih umetnikih, ki so v lanski sezoni gostovali v Cankarjevem domu v okviru abonmaja Veličastnih 7, ter predstavil knjigo intervjujev z njimi.
Predstavitev bo potekala v Prvem preddverju, pri vhodu v parter Gallusove dvorane, vstop prost.
Knjigo bo na dogodku mogoče tudi kupiti.
