Polona Vetrih, Saša Tabaković
MI HA IŠ – KDO SI ČLOVEK?
Ideja, izvedba predstave in izbor besedil:
Polona Vetrih in Saša Tabaković
Pojeta in interpretirata besedilo:
Polona Vetrih kot Havele
Saša Tabaković kot Mojšele
Glasbeniki:
Janez Dovč
Boštjan Gombač
Vasilij Centrih
Goran Krmac
Izbor glasbe:
Janez Dovč, Polona Vetrih, Saša Tabaković
Oblikovanje scene in kostumov:
Rosana Knavs
Prevodi:
Klemen Jelinčič Boeta in Polona Vetrih
Produkcija:
Cankarjev dom v sodelovanju z
Glasbeno agencijo Allegro
Ko je v 11. st. nastal psalm Mi Ha Iš, ga je veliki rabin pospremil na pot s temi besedami: »Naj ga najde tisti, ki mu žalost razjeda srce. Naj ga pesem potolaži in vlije novo upanje, kajti časi so hudi …« Mi Ha Iš tudi danes išče človeka; pravega človeka, tistega človeka, ki mu je upanje odvzeto, išče psalm Mi Ha Iš, ki govori o prijateljstvu in o medsebojnem zaupanju. Kajti, tudi danes so hudi časi …
Z glasbeno-gledališkim večerom Mi Ha Iš –kdo si človek? bi radi stopili korak naprej. Z lepoto klezmerskih in sefardskih pesmi se želimo približati ljudem ter jim s pesmijo in duhovitimi anekdotami predstaviti nekaj najlepših judovskih običajev.
Program:
1. Zid objokovanja – HaKotel HaMa’aravi
2. Visoka pesem – Šir Haširim,
Pesem pesmi, ki je Salomonova
3. Mi Ha Iš – Kdo si človek?
4. Polona Vetrih: Čaša napol polna – jaz
sem Fanny Mendelssohn
5. Eli, Eli – Moj Bog, moj Bog
6. Tumbalalaika – Igraj glasno, balalajka!
7. Danilo Kiš: Človek je kot krompir
8. Margaritkalach – Marjetice
9. Danilo Kiš: Vrt, pepel – spomin na očeta
10. Beltz – Mestece Beltz: Kam se je izgubilo
mesto, kjer sem preživel mladost?
11. Klezmer – tradicionalna glasba
vzhodnoevropskih Judov
12. Atzlano Kafar Todrah – Pri nas v vasi
Todrah
13. Isaak Bashevis Singer: Povest o biserih
14. Katrinke: Lajna – Lajna, moja stara
prijateljica v dobrem in slabem
15. Isaak Bashevis Singer: Kozica po imenu
Zlatek
16. Yidl Mitn Fidl – Goslač Yidl: Zakaj koza
ne meketa po zvokih moje violine?
17. Ephraim Kishon: Salomonova sodba
18. Balada Al Sus – Balada o konju
19. Ephraim Kishon: Uničujoča ocena
20. Lemonchiki – Limonice
Oj, da bi denar rastel kot Limonice na
mojem vrtu.
21. Anekdote o Havele in Mojšelu
22. Ana Bekoah: Prošnja – Molitvena pesem
Kabale
Predstava brez odmora traja 80 minut.
POLONA VETRIH
Dramska igralka Polona Vetrih je znana, priznana in priljubljena slovenska gledališka umetnica. Njeno ime je povezano s številnimi uspešnimi projekti. Po diplomi na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je študirala na londonski Akademiji za glasbeno in dramsko umetnost (LAMDA), kjer so jo ob podelitvi diplome razglasili za najbolj očarljivo igralko ter tudi za eno najbolj nadarjenih učenk te šole. Po vrnitvi iz Londona je postala članica ljubljanske SNG Drame, kjer deluje še danes.
Leta 1995 je Cankarjev dom pripravil monodramo Alma Uršule Cetinski, ki jo je Vetrihova bleščeče odigrala v osrednjem kulturnem centru, večkrat pa tudi v tujini. Še posebej se je proslavila v komediji Bernarda Sladea Ob letu osorej.
Umetnica je nastopala še v drugih, izjemno uspešnih produkcijah: kar deset let so v SNG Drami uprizarjali igro Predsednice (Werner Schwab), Festival Ljubljana je bil producent uspešnice, monokomedije Blagi pokojniki, dragi možje (Aldo Nicolaj), predstava Shirley Valentine (Willy Russell) v produkciji Teatra komedija BTC pa je večkrat obkrožila Slovenijo.
Polona Vetrih je gostovala v gledališčih na Dunaju, v Pragi, v Ženevi, v Frankfurtu, Bologni, londonskem West Endu, New Yorku in Tel Avivu. Na visokem umetniškem in profesionalnem nivoju nastopa tudi v angleškem jeziku.
SAŠA TABAKOVIĆ
Rojen 1981 v Ljubljani, po končani gimnaziji in Srednji glasbeni šoli (smer harmonika in petje) je vpisal študij igre na AGRFT. Med študijem je prejel dve nagradi zlatolaska (študentje Akademije jo podeljujejo študentom) in univerzitetno Prešernovo nagrado za vlogo Goldberga v diplomski predstavi Zabava za rojstni dan H. Pinterja.
V ustvarjalnem obdobju je oživil več kot petindvajset gledaliških vlog v SNG Nova Gorica, Mestnem gledališču ljubljanskem in SNG Drama, kjer je od leta 2005 tudi stalni član igralskega ansambla. Poleg dramskega gledališča je nastopil v več kratkih filmih in treh celovečernih, med njimi je najbolj znan Pod njenim oknom v režiji Metoda Pevca. Sodeluje tudi pri poldokumentarnih oddajah Skrivnosti glasbe v produkciji Uredništva za resno glasbo in balet RTV Slovenija. Ljubezen do glasbe nadgrajuje še z etno glasbeno skupino Damar, ki se posveča predvsem glasbenemu izročilu narodov Balkana.
JANEZ DOVČ
Harmonikar, skladatelj, multinštrumentalist in diplomirani fizik Janez Dovč (*1980) kot glasbenik, skladatelj in producent sodeluje s številnimi etno, klasičnimi, pop in jazzovskimi solisti (Boštjan Gombač, Goran Krmac, Irena Preda, Vasko Atanasovski, Zoran Predin, Robert Pikl, Rudi Bučar, Brina Vogelnik, Kaja Draksler, Simone Zanchini, Una Palliser, Arvid Engegard, Neil Innes, Emilia Martensson …) in orkestri (Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTVS, Sounds of Slovenia) ter ustvarjalci najrazličnejših studijskih, odrskih in gledališčih projektov (Carmina Slovenica, Lojze Krajnčan, Izidor Leitinger, The Fool Cool Orchestra, SNG Drama …).
BOŠTJAN GOMBAČ
Znan slovenski multinštrumentalist ter skladatelj glasbe za gledališče, film in televizijo, tuje pa mu niso niti odrske deske. Že med študijem klarineta pod mentorstvom prof. Jožeta Kotarja na ljubljanski Akademiji za glasbo se je navduševal za različne glasbene zvrsti. Glasbena pot ga je namreč že kot najstnika popeljala po svetu in mu odpirala nova obzorja v glasbenem izražanju. Sam pravi, da mu je pri njegovem ustvarjanju zvok navdih in vodilo. Bolj ko je nenavaden, večji izziv, možnost izražanja ter veselje do dela mu daje. Njegovo delo minulih desetih let lahko zasledimo na približno devetdesetih nosilcih zvoka in zajema vse, od etna do resne glasbe. Je mojster pihal, kot so klarinet, kositrne piščali in okarine, igra na pojočo žago, bodhran in theremin ter kopico drugih nenavadnih inštrumentov in zvočil, ki jih le redko zasledimo na koncertnih odrih. S skupino Terra Folk je požel več glasbenih nagrad in priznanj, med njimi tudi nagrado občinstva radia BBC3 (World Music Awards), sodeluje pa s skupinami Katalena, Bast, Bachology Quartet, Los Hermanos Muy Simpaticos.
Nastopil je že s kopico znanih imen slovenske popularne in resne glasbe ter s številnimi tujimi glasbeniki, kot so Neil Innes, Tommy Emmanuel, The Cat Empire, John McSherry, Arvid Engegard, Susanne Lundeng, Knut Eric Sundquist, Marc Ribot, Greg Cohen, Theodosii Spassov in Josipa Lisac.
VASILIJ CENTRIH
Svojo neklasično glasbeno pot je začrtal v gimnazijskih letih v Celju s soustanovitvijo uspešnega Kvarteta Akord iz Celja, kjer se je posvečal tangu, madžarskim čardašem, klezmer glasbi, ruskim romancam, glasbi širšega Balkana in slovenski ljudski glasbi. Vrsto
let igra v različnih orkestrih, predvsem z Mladinskim simfoničnim in godalnim orkestrom iz Celja je sodeloval kot koncertni mojster in solist. Poleg sodelovanja v različnih glasbenih skupinah (Amala, Simbolični orkester, Katja Šulc bend, Brizani project, Sedef, Sounds of Slovenia, Baraka), gledaliških predstavah (Sirup sreče, Večer z Milo Kačič) in filmu (Norega se metek ogne) je zadnjih deset let dejaven član skupin Jararaja in Aritmija. Prva izvirno obuja slovensko ljudsko izročilo, druga pa glasbo balkanskega območja. Po izpopolnjevanju pri profesorju jazzovske violine Maxu Groschu na celovškem jazzovskem konservatoriju (KONSE) je ustanovil jazzovski Vasilij Centrih Trio: Tribute to Rite of Strings in gypsy
swing duo Jasmine Café.
GORAN KRMAC
Tubist, ki navdušuje glasbenike in poslušalce po Evropi in po svetu. Njegov inštrument zveni tam, kjer po navadi slišimo bas kitaro ali kontrabas. Skupinam, v katerih sodeluje, doda poseben pečat in hkrati ohranja vlogo basista: temelj, na katerem stoji, raste, pleše glasba. V tej vlogi se je doslej izkazal s številnimi vodilnimi mednarodnimi glasbeniki ter povsod požel pohvale in vabila k nadaljnjemu sodelovanju. V projektih, pri katerih sodeluje, ima vse pogosteje ključno vlogo skladatelja in aranžerja.
