Balet SNG Maribor – med strastjo in usodo
Zadnji dnevi leta bodo na našem največjem odru v znamenju dveh nesmrtnih zgodb strasti in ljubezni, ki sta svoje protagoniste vodili vse do konca in še čez. Oba večera je koreografsko podpisala Valentina Turcu.
Ponedeljek, 29. decembra, ob 19.30
Romeo in Julija
Foto: Tiberiu Marta
Koncept in koreografija: Valentina Turcu
Glasba: Sergej Prokofjev
Dirigent: Aleksej Baklan
Asistent koreografinje in baletni mojster: Leo Mujić
Scenograf: Marko Japelj
Kostumograf: Leo Kulaš
Oblikovalec luči: Pascal Mérat
Premiera: 9. novembra 2012, SNG Maribor
Dramatično zastavljen balet neoklasičnega sloga ostaja zvest Shakespearovemu besedilu in riše podobo drzne, čutne in brutalne ere, kjer se je o življenju in smrti odločalo v trenutku. Koncept uprizoritve Romea in Julije ohranja portret ljubezni, žrtvovane zaradi sovraštva okolja ter neizprosnosti uničujočih odnosov. Koreografinja Valentina Turcu je jasno izoblikovala značajske poteze mladih ljubimcev, vrtinec njunih čustev, drznost in pogum ter brezmejno odločenost, da se upreta usodi, ki so jo jima namenili starši. Oklestila je glasbene in dramaturške okraske ter ostala osredinjena na jedro ljubezenske zgodbe. Glasba Prokofjeva je navdihujoča sopotnica pri uresničevanju postavitve. Mojstrska partitura podpira tako intimne prizore kot dinamične ansambelske scene in omogoči prepričljiv izris vseh živopisnih likov predstave.
Gallusova dvorana, 13, 16, 19, 23, 11* €
Pokrovitelj predstave: BTC, d.d.
Sreda, 31. decembra 2014, ob 21.00
Carmen
Baletni triler v enem dejanju
Foto: Tiberiu Marta
Libreto in koncept: Valentina Turcu, po motivih istoimenske novele Prosperja Mériméeja
Režija in koreografija: Valentina Turcu
Asistent koreografinje: Leo Mujić
Glasba: Rodion Ščedrin
Kostumografija: Michal Negrin, Vesna Novitovič
Scenografija: Dinka Jeričević
Oblikovanje luči: Aleksandar Čavlek
Baletna mojstrica: Alenka Ribič
Premiera: 28. marca 2014, SNG Maribor
Plesna ustvarjalnost baletne plesalke in koreografinje Valentine Turcu se je v Carmen osredotočila predvsem na čutni plesni magnetizem, ki ga poganjata erotični naboj in libidinalna moč dekadentne protagonistke. Baletni libreto je tako vseskozi osredinjen na osnovno vodilo zgodbe – ljubezensko moč ženske, svobodno izkušnjo erotike ter njeno vpetost v ljubezenski trikotnik med Don Joséjem in Escamillom. Ščedrinova predelava opere Carmen za plesni medij je poudarila ritmične in dramatične vzgibe Bizeteve partiture, podčrtala je osebnost likov, njihovo notranjo razpetost in zunanjo konfliktnost. K celoviti podobi in uveljavitvi plesnega spektakla prispeva tudi kostumografski del v stvaritvi mednarodno uveljavljene izraelske umetnice Michal Negrin, ki očara z edinstveno čutnostjo kostumov med arabesknim in neoklasičnim slogom.
Gallusova dvorana, 16, 18, 21, 24 EUR (s kozarcem penine ali brezalkoholne pijače)