Naslov stalne razstave: Boj krvavi zoper čarovniško zalego
Avtorica: mag. Marjeta Mikuž
Kje: Muzej Miklova hiša, Škrabčev trg 21, Ribnica
Urnik: vsak dan, tudi ob praznikih: od 10.ure do 13.ure in od 16.ure do 19.ure
Zemlja drhti od vročine, poletje je v .zraku. Čar kresne noči – kres tradicionalno zaplapola 24. rožnika – je ljub tudi čarovnicam. Zbirajo se na sabatih, prešuštvujejo s hudičem, kuhajo točo ter snujejo bolezni in druge hudobije. Vsaka ima tudi svojo krastačo, na koži pod obleko pa skrivajo čudna znamenja. Vseh sort jih je: od odurnih stark do lepotic, ki vzbujajo zavist. Tako vsaj pravi izročilo.
Res je, da je čarovništvo poznajo domala vsa ljudstva in narodi sveta, le Evropa hrani v spominu tudi čarovniške procese. »Čarovniški procesi zgodnjega novega veka so ena največjih nesreč v evropski zgodovini, ki jih je povzročil človek sam,« meni dr. Matevž Košir. Na gradu v Ribnici je odprta prva stalna razstava, posvečeno žrtvam čarovniškega procesa v Ribnici v letih 1700-1701. »Razstava je postavljena v okolje obnovljenega grajskega stolpa, kjer je izpričano, da so bile obtožene – zagotovo jih je bilo najmanj sedem – tudi mučene. Postavitev temelji na sodbah, ki jih zdaj hranijo v Arhivu Republike Slovenije. Na ogled so replike predmetov, kot je na primer čarovniški stol, ki se ga obiskovalci lahko tudi dotaknejo,« je povedala magistra Marjeta Mikuž, avtorica muzeološke zasnove razstave. Po ohranjenih pisnih virih naj bi bila zadnja žrtev na slovenskem ozemlju Marina Češarek, ponekod omenjena tudi kot Susarek, sežgana v Ribnici.
