Kateri meč me je preklal na dvoje,
ne da bi en sam vozel mi presekal?
Le koder lahkih nog doslej sem tekal,
zdaj vsak dan bolj in bolj počasne hoje
ne vem več k čemu radoveden romam.
Celo ljubezen moja, toplokrila,
se nadme zaskrbljeno je sklonila,
ta prizadevna izganjalka dvoma.
Ah, ta moj dvom! Je že postal del mene?
Igriv udar galebove peruti
ob morsko peno, preden spet požene
se pod nebo! Vse moje misli, čuti
zdaj skozenj krčijo si svojo pot.
Vse dlje in dlje in in stran od lahkih zmot.
(Ciril Zlobec: Dvom, upanje, ljubezen, Založba Mladinska knjiga,2005)
Drage bralke, dragi bralci, imate radi poezijo? Katera pesem, izpod peresa Cirila Zlobca vas najbolj privlači?
Pišite v komentar.
