Ciril Zlobec: Neznanki

Oni čudni nemir,
ki polna so srca ga v maju,
na okno je naju
privabil sinočnji večer.

V pogledu, ki ga hrepenenje rodi,
sta najini srci se ujeli
in zahrepeneli
za srečo, ki morda je ni…

In v mraku ugasnile so tvoje oči,
in s streh je med naju tema pripolzela
a čutil sem: dolgo, še dolgo slonela
ob oknu si, onkraj poti…

(Ciril Zlobec: Pesmi štirih:Slovenski knjižni zavod v Ljubljani, 1953)