Človek, ki je živel v vrečki

0
113

Nekoč je živel človek,  ki ni živel v hiši. Ni živel v bloku, ne na ladji ali v hiši dvojček. Ta človek ni živel na drevesu ali v jami. Ta človek je živel v vrečki. Vendar nikoli se ni pritoževal čez to, da živi v vrečki, ali čez to, da se veliko seli. Včasih mu ni pasalo živeti v polivinilasti vrečki in se je preselil v vrečko iz blaga. Ko se je naveličal vrečke iz blaga, se je preselil v papirnato vrečko. Oboževal je vrečke. Vedno, ko je videl kakšno vrečko, je kar ponorel. Tako je nekega sončnega dne, ta človek šel v trgovino. Niso vedeli, da ta človek živi v vrečki. Ampak, ko so videli, koliko dragih stvari je kupil, so mislili, da živi v razkošni vili ob morju, ali pa v luksuzni hiši z bazenom in stotimi masažnimi stoli. Zato so mu hoteli slediti domov in se spoprijateljiti z njim. Ampak še bolj so se razveselili, ko so videli koliko denarja je prodajalki stresel na pult. Prodajalka je kar omedlela. Vsi so mu sledili. Prav začudili so se, ko so videli, da je ta človek pustil v trgovini ves ta denar. Vsi so skočili na denar in ga pobrali toliko kot so ga lahko. Ampak, če ga je pustil toliko tukaj, to pomeni, da ga ima doma še več. Hoteli so mu slediti do luksuzne hiše, ampak ga že niso videli več. Začeli so ga klicati kar bogati. In tako so ljudje kot zmešani hodili gor in dol po mestu in iskali kakšno luksuzno hišo, kjer bi pisalo, da tam živi bogat človek. Ampak niso našli nobene luksuzne hiše. Ampak nekega dni so videli istega človeka kako se je odpravljal na banko. Vsi so videli, da je prišel iz druge smeri, kot prejšnji dan, ampak bilo jim je vseeno. Mogoče je pa šel na bankomat in bomo lahko videli številko! Je nekdo rekel. Mogoče je šel pa dvignit dve polni vreči denarja! Je rekel nekdo. Ampak vsi drugi so mu že sledili na banko. Ko so videli, da je uporabil bankomat in šel, so vsi stekli k bankomatu. Ampak niso opazili nič. Čisto nič. Ampak medtem je bogati že smuknil v svojo vrečko. Vsi so se ozrli in bogatega že ni bilo več. Kako je tako hiter? So se spraševali ljudje. Razočarani so hodili domov in se spraševali, kako je tako hiter. Naslednji dan je nek človek videl bogatega, kako je šel na kavo. Povedal je vsem. Rekel jim je: takoj vsi v bar Pr kavi! In vsi so stekli v bar Pr kavi. Ampak tam ni bilo več bogatega. Videli so samo še prazno mizo brez denarja in prazno skodelico za kavo. Kako nam lahko vedno tako hitro uide!? Se je jezil nek človek. Drugi pa je rekel: seveda nam, najbrž ima osebno latalo! In tako so se ljudje spet razočarano odpravilli domov. Cel dan so bili na oknu ali na balkonu in gledali, če bo slučajno mimo hiše prišel bogati. Ampak ni bilo ne duha ne sluha o bogatemu. Naslednji dan so ljudje, ki so se zanimali za bogatega ustanovili društvo. To društvo se je imenovalo društvo iskalcev bogatega. Iskali so ga in iskali in iskali in še vedno iskali, ampak še vedno niso ničesar  našli.  S sabo so ljudje pripeljali pse, ampak tudi psi niso našli bogatega. Bil je tako skrit. Nato pa je bogati izvedel, da ga iščejo. Pokazal se jim je. In vsi so zavpili. BOGATIIIIIII!!!! Kje živiš?!?! In nato so ga nasuli z vprašanji. Izmuznil se jim je nazaj v svojo vrečko in povabil vse pse. Ljudje so se obrnili in nikjer ni bilo o sledu o bogatemu ali njihovih psih. Nihče ni opazil, da je bila tam ena vrečka iz blaga. Bogatega niso nikoli našli. Prav tako ne svojih psov. Ampak bogati in psi so živeli srečno do konca  svojih dni.